Dobra organizacija dela po mnenju NIJZ prispeva k zmanjševanju bolniških odsotnosti

Poletni čas je lahko po mnenju NIJZ odlična priložnost za uvajanje ukrepov, ki lahko dolgoročno prispevajo k zmanjševanju bolniških odsotnosti. Mednje sodijo pravočasno načrtovanje dopustov, učinkovito nadomeščanje odsotnih sodelavcev in spodbujanje kulture, v kateri sta zdravje in dobro počutje delavcev prepoznana kot pomembni vrednoti.

Bolniška odsotnost predstavlja pomemben izziv tako za delavce kot za delodajalce. Če odsotnosti postanejo pogoste ali dolgotrajne, namreč lahko ustvarijo začaran krog. Preostali delavci prevzemajo dodatne naloge, njihova obremenitev narašča, s tem pa se povečuje tudi tveganje za nove zdravstvene težave in nadaljnje bolniške odsotnosti. Zato obvladovanje bolniških odsotnosti ni povezano zgolj z zmanjševanjem absentizma, temveč predvsem z ustvarjanjem delovnega okolja, ki spodbuja zdravje, dobro počutje in dolgoročno delovno zmožnost delavcev, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Kakovost delovnega okolja pomembno vpliva tako na telesno kot tudi na duševno zdravje delavcev. Slabo organizirano delo, nejasna pričakovanja, pomanjkanje podpore, kronična časovna stiska in dolgotrajna preobremenjenost povečujejo tveganje za razvoj kroničnega stresa, mišično-skeletnih obolenj, izgorelosti ter drugih zdravstvenih težav, ki lahko vodijo v bolniško odsotnost.

Nasprotno pa organizacije, ki vlagajo v dobro organizacijo dela, odprto komunikacijo, medsebojno podporo in ravnovesje med delom ter zasebnim življenjem, lahko prispevajo k manjši bolniški odsotnosti, večji zavzetosti delavcev ter boljši organizacijski učinkovitosti.

Na NIJZ so poudarili, da je pravočasno načrtovanje dopustov in drugih predvidenih odsotnosti pomemben dejavnik preprečevanja preobremenjenosti in lahko prispeva k zmanjševanju tveganja za nadaljnje zdravstvene težave in bolniške odsotnosti. Kadar so odsotnosti ustrezno usklajene in organizirane, se zmanjša tveganje, da bi posamezni delavci prevzemali nesorazmerne delovne obremenitve.

Pomembno je tudi, da vodstvo spremlja delovne obremenitve delavcev, prepoznava zgodnje znake preobremenjenosti ter pravočasno ukrepa. Redni pogovori, jasno določene prednostne naloge, ustrezna razporeditev nalog in možnost prilagoditve dela lahko pomembno prispevajo k zmanjševanju tveganja za izgorelost, duševne stiske in druge zdravstvene težave.

Prepričani so, da je v poletnih mesecih smiselno tudi prilagoditi delovni proces, na primer z uvedbo gibljivega delovnega časa, ki omogoča zgodnejši začetek in zaključek delovnika, zagotavljanjem ustreznih pogojev za delo v vročini in dostopa do pitne vode ter spodbujanjem zadostnega vnosa tekočin. “Takšni ukrepi so razmeroma preprosti, vendar lahko pomembno prispevajo k počutju in ohranjanju delovne zmožnosti delavcev,” so zapisali.

Izpostavili so projekt celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu, ki ga NIJZ izvaja skupaj z kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, krepi celosten pristop k prepoznavanju in obvladovanju tveganj v delovnem okolju. Med pomembna področja sodijo tudi organizacija dela, psihosocialna tveganja ter razvoj preventivnih rešitev, ki izhajajo iz potreb delovnih okolij.