V letu EPK ogromen porast števila obiskovalcev

»Med lansko Evropsko prestolnico kulture smo zabeležili ogromen porast števila obiskovalcev. Evidenco vodimo za skupine, s katerimi si je kostanjeviški samostan, burbonsko grobnico, Škrabčevo knjižnico in rožni vrt ogledalo 17.000 ljudi, medtem ko se jih je leta 2024 nabralo 8800,« pravi Mirjam Brecelj, skrbnica samostanske knjižnice.

»Največ obiskovalcev je bilo iz Slovenije, največji pa je bil porast turistov iz Avstrije. Po številu sledijo Italijani in Francozi,« pravi Mirjam Brecelj in pojasnjuje, da francoski turisti prihajajo z izleti, ki jih večinoma organizirajo dve agenciji iz Slovenije, ena iz Dubrovnika in ena iz Reke. Namensko za francoske goste je v program izletov vključen ogled Napoleonega spomenika v Ljubljani, burbonske grobnice v Novi Gorici, Napoleonovega mostu ... Še pomembnejša kot sama burbonska grobnica je iz zgodovinskega in kulturnega vidika pomembna samostanska knjižnica, ki hrani 11.500 knjig v 25 jezikih, največ v nemščini, italijanščini in slovenščine. Najdragocenejše segajo v obdobje prvotiska, takoj po Gutenbergovi iznajdbi tiskarskega stroja. »Hranimo triintrideset knjig iz obdobja od leta 1445 do 31. decembra 1500. Največjo vrednost ima prva slovenska slovnica, ki jo je napisal Adam Bohorič. Knjiga predstavlja izjemno bibliofilsko redkost, saj se je do danes ohranilo le šestindvajset izvodov. Posebnost izvoda, ki ga hrani naša knjižnica, je v tem, da je na notranji strani prvih platnic Bohoričevo lastnoročno posvetilo, ki ga je napisal, ko je knjižico podaril Goričanu Juriju Ževu,« pravi Mirjam Brecelj.

Poleti navdušuje rožni vrt

Ob frančiškanskem samostanu je še komuna za fante, skupnost Srečanje. Obiskovalce v poletnih mesecih še posebej navdušuje rožni vrt, ki se nahaja pred samostanskim kompleksom z lepim z razgledom na Rožno dolino in Gorico. Z rožnega vrta, kjer hranijo eno izmed največji zbirk vrtnic burbonk v Evropi in na svetu, je mogoče opaziti tudi palačo Coronini in zvonik sosednje cerkve na Placuti. Zadnji francoski kralj Karel X. je med sicer zelo kratkim izgnanstvom v palači Coronini izrazil željo, da bi bil pokopan na Kostanjevici; do tega je prišlo kmalu po njegovi smrti 6. novembra 1836. V grobnici so sarkofagi iz nabrežinskega kamna, vsaka teht tri tone, izdelal jih je goriški kamnosek Anton Ušaj. Med prvo svetovno vojno so posmrtne ostanke Burbonov s sarkofagi vred odpeljali na Dunaj, Gorici so bili vrnjeni leta 1932, ko so jih v kripto spustili skozi odprtino v prezbiteriju. D.R.