Obnova Pšate: tudi močno spremenjena reka ima prihodnost

Porečje Pšata je primer reke, ki je bila desetletja obravnavana predvsem kot infrastrukturni problem: z regulacijami, poglabljanjem struge in omejevanjem prostora vodi. Danes pa postaja vse bolj jasno, da je prav takšen pristop del razloga, zakaj so poplave hitrejše, suše izrazitejše, naravni procesi pa osiromašeni. Projekt LIFE2RIVERS zato odpira vprašanje, kako Pšato obnoviti kot delujoč rečni sistem – postopno, premišljeno in v sodelovanju z lokalnim okoljem.

V okviru projekta je potekalo večdnevno strokovno delo na terenu in z modeli, namenjeno prav iskanju možnosti za obnovo Pšate. Pri tem sta sodelovala tudi britanska strokovnjaka dr. George Heritage in dr. Rob Williamson iz podjetja Dynamic Rivers, ki ima več kot štirideset let izkušenj in več kot 50 projektov obnove rek po Evropi.

»Stanje je slabo – a priložnosti je presenetljivo veliko«

Oba strokovnjaka sta ob ogledu Pšate odkrito poudarila, da ju je stopnja degradacije reke sprva negativno presenetila. »Na prvi pogled vidiš zelo poenostavljen in utesnjen sistem, ki ne opravlja več svojih naravnih funkcij,« je poudaril Heritage.
A vtis se je na terenu hitro spremenil. »Ko začneš gledati natančneje, vidiš ogromno mest, kjer je mogoče z manjšimi posegi sprožiti velike spremembe. To je tisto, kar daje optimizem,« je dodal Williamson.
Po njunih besedah Pšata nikakor ni brezupen primer. Nasprotno – prav zaradi močnih regulacij je marsikje jasno razvidno, kje sistem ne deluje in kje bi bilo mogoče s postopnimi ukrepi izboljšati stanje celotnega porečja.

Kaj pomeni obnova Pšate

Obnova reke ali rečnega odseka ne pomeni vračanja v idealizirano preteklost, niti gradnje novih objektov v strugi. Pomeni razumevanje reke kot sistema in omogočanje, da naravni procesi ponovno opravljajo naloge, ki jih znajo in dajejo s tem možnost življenja naravi in s tem ljudem.
Reka ni le vodni tok med dvema bregovoma. Je celoten rečni sistem, ki vključuje strugo, poplavno ravnico, pritoke, podzemno vodo ter pretok sedimentov. Ko je ta sistem močno reguliran, voda teče hitreje, poplavni valovi so višji, suše izrazitejše, narava pa izgublja prostor.
»Če reki vzameš prostor, si bo ta prostor nekoč vzela nazaj – običajno takrat, ko nam to najmanj ustreza,« je opozoril Heritage.
Obnova Pšate zato pomeni vračanje prostora vodi tam, kjer je to mogoče, izboljševanje povezav s pritoki, upočasnjevanje odtoka in izkoriščanje naravnih procesov, ki sami blažijo poplave in zadržujejo vodo v pokrajini. Vse to je možno dopolnjevati tudi z gradnjo inženirskih objektov, kjer je to neobhodno potrebno zaradi zagotavljanja varnosti ljudi.

Zakaj je to pomembno prav zdaj

Podnebne spremembe prinašajo več ekstremov – tako poplav kot suš. Klasični ukrepi, ki temeljijo predvsem na utrjevanju strug in višjih nasipih, pogosto težave le prestavljajo nižje po toku.

Izkušnje iz tujine kažejo, da naravno delujoče reke:

• blažijo poplavne konice in zmanjšujejo poplavno ogroženost,
  • zadržujejo vodo v sušnih obdobjih ter izboljšujejo vodno bilanco pokrajine,
  • izboljšujejo kakovost voda z naravnimi procesi samočiščenja,
  • ustvarjajo stabilnejše razmere za kmetijstvo,
  • obnavljajo in povezujejo naravne habitate ob rekah,
  • povečujejo biotsko raznovrstnost,
  • krepijo odpornost rečnih in obrečnih ekosistemov,
  • povečujejo splošno odpornost prostora na podnebne spremembe.

Kot je poudaril Heritage:
»Ljudje so se navadili na zelo degradirane reke in jih dojemajo kot normalne. Ko pa vidiš obnovljen odsek, razumeš, kaj vse reka zmore, če ji to dovolimo. Opazovanje takšne reke prinaša veliko zadovoljstvo.«

Kaj se dogaja v projektu LIFE2RIVERS?

Projekt LIFE2RIVERS je usmerjen v skupno učenje, povezovanje strok in pripravo podlag za drugačen pristop k upravljanju rek v Sloveniji. V zadnjih dneh je bil poudarek na dveh vidikih: hidrološkem modeliranju in terenskem delu.
Prvi dan so udeleženci s pomočjo modelov preverjali, kako se Pšata odziva na različne scenarije posegov. Drugi dan so bile te ugotovitve preverjene neposredno na terenu, kjer so skupaj analizirali regulirane odseke, pritoke in redke primere še delujočih naravnih procesov.
Na delavnici so sodelovali predstavniki partnerjev projekta LIFE2RIVERS (DOPPS, NIB, Inštitut za ekologijo in Inštitut REVIVO), pa tudi predstavniki Direkcije za vode, Inštituta za vode, Centra za kartografijo favne in flore ter samostojni projektanti iz podjetja Tempos, kar je omogočilo neposredno razpravo med različnimi strokami.

Naslednji korak: soustvarjanje z lokalnimi skupnostmi

V marcu se bodo začele posvetovalne delavnice v porečju Pšate, ki bodo potekale v vseh petih občinah, skozi katere teče Pšata: Cerklje na Gorenjskem, Komenda, Mengeš, Domžale in Trzin.
Cilj delavnic je vključiti prebivalce že v fazi iskanja najbolj primernih lokacij za morebitne ukrepe in ne šele takrat, ko so odločitve že sprejete. Gre za začetek soustvarjalnega skrbništva Pšate in premik k upravljanju od spodaj navzgor – kjer lokalno prebivalstvo ne prejme le informacij, temveč ima dejansko možnost sooblikovati prihodnost reke.

Leja Bernard