»Ne bom več luzerka je hkrati komedija in tragedija – odvisno od gledalca«

Urša Menart je režiserka in scenaristka. Njen celovečerni prvenec Ne bom več luzerka (2018), za katerega je na Festivalu slovenskega filma prejela vesno za najboljši celovečerec, bo na Tržaškem filmskem festivalu na ogled jutri ob 18. uri v gledališču Miela.

Špela (Eva Jesenovec), diplomantka umetnostne zgodovine, bo kmalu stara 30. Preživlja se s priložnostnimi deli, saj še nikoli ni imela redne službe. Za razliko od svojih najboljših prijateljic, ki sta se pred leti odselili v tujino in se ne nameravata vrniti, Špela trmasto vztraja, da bo v Ljubljani ostala, pa čeprav se večina njenega družabnega življenja odvija na Skypu. Ko se brez denarja, dela in družbe znajde na kavču svojih razočaranih staršev (Saša Pavček, Brane Završan), ugotovi, da bo odrasti težje, kot je pričakovala.

Ne bom več luzerka tematizira izkušnjo generacije, ki je odraščala v prepričanju »študiraj in vse bo na dosegu roke«, a je potem treščila v drastično drugačno realnost in se znašla v edinstveni situaciji. To je tista prve generacije v zgodovini, ki se ji godi slabše kot staršem. Ali uspe film nagovoriti tudi »drugo stran«, starše?

Seveda. Priznati moram, da sem predvidevala, da se bo ta »mlajša« generacija povezala z njim, ker jim bodo teme domače. Nisem pa vedela, kako bo generacija njihovih staršev to sprejela. Zato sem bila zelo presenečena, kako so starejši gledalci razumeli ta film, kako so v njem videli svoje otroke. Pozitivno me je presenetilo, kako dojemljivi so bili za teme, ki jih film naslavlja. Pa še nekaj sem opazila. Generacija, o kateri film govori, ga je dojemala kot komedijo, za kar smo si sicer tudi zavestno prizadevali, saj nismo želeli, da bi to izpadlo kot kako valjanje v samopomilovanju. Starejša generacija pa ga je dojemala bolj kot tragedijo (smeh).

Kako bi komentirali pozornost, ki jo letos TSFF namenja slovenskim režiserkam?

Rekla bi, da je pravi trenutek za to. V zadnjih letih smo dobili nekaj res dobrih avtoric, spet druge so utrdile svoj položaj tudi na mednarodni filmski sceni. Super trenutek za pregled tega, kakšne filme delamo režiserke v Sloveniji, koliko so raznoliki in koliko potenciala še imamo za naprej.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.