Ela Peterka. Ko plešem se počutim svobodno in samozavestno. Zaradi plesa sem bolj pogumna in srečna.

Ela Peterka je plesalka v PŠ Miki, ki stoji na stopničkah evropskih, svetovnih in državnih prvenstev.

Draga Ela, lep plesni pozdrav na Paradinem portalu. Kdo pa je tebi izrekel dobrodošlico v svet plesa?
V svet plesa me je najprej povabila moja mami. Že kot majhna deklica sem ves čas plesala – doma, na igrišču, ulici,… kjerkoli sem zaslišala glasbo. Mami je opazila kako zelo uživam v plesu, zato me je pri štirih letih vpisala na balet, v plesno šolo Miki. Tako se je začela moja plesna pot.

Začetki …

Kakšni so bili torej tvoji plesni začetki, kdo so krivci, da še dandanes plešeš?
Moji plesni začetki so bili povezani z baletom. Dve leti sem plesala samo balet, v tretjem letu sem poleg baleta začela trenirati še jazz balet. Ta me je zelo navdušil, zato sem kmalu prešla tudi na tekmovalni jazz balet. Od takrat naprej mi je ta stil najbolj pri srcu in ga še vedno plešem. Zato, da v plesu še danes vztrajam so krivci moji starši, trenerji in moje super soplesalke. Oni so me vedno spodbujali, navijali zame in vrjeli vame, tudi ko sem bila jaz malo manj prepričana vase.

S trenerko in koreografinjo Petro Ravbar.

Si članica PK Miki. Kdo pa je tvoja pedagoška ekipa poleg seveda Petre Ravbar?
Od začetka moje plesne poti se je zamenjalo veliko trenerjev, kar mi je omogočilo, da sem spoznala različne stile in pristope. Moja prva jazz trenerka v tekmovalni skupini je bila Manca Čuček, ki me je opogumila, da nastopim oziroma tekmujem v showu, v paru že pri osmih letih. Na to obdobje imam zelo lepe spomine in od takrat naprej tekmujem. Moja pedagoška ekipa sta Petra Ravbar in Eva Gorjup. Petra je izjemna mentorica, trenerka in kreativka. Od nje sem se veliko naučila o izraznosti, samozavesti na odru, gibanju in umirjenosti za odrom. Je koreografinja mojih dveh solo točk. Zelo rada sodelujem z njo. Eva pa mi na treningih pomaga s tehniko in disciplino, ki jo potrebujem za dobro odplesan solo. Je zelo prijazna in si vedno vzame čas zame. Obema sem zelo hvaležna, saj me obe spodbujata in vrjameta vame. Zaradi njune podpore rastem iz treninga v trening, tako kot plesalka kot oseba.

Zakaj pa plešeš ravno jazz in ostale plesne stile?
Vsi stili, ki jih plešem se med seboj povezujejo in so mi všeč, vsak na svoj način. Tekmujem v show danceu solo-to je moj najljubši plesni stil. V showu tekmujem že od samega začetka. Plešem tudi modern solo, ki pa mi je tudi prirasel k srcu. Poleg jazz baleta pa plešem še klasični balet. Obiskujem 6. razred klasičnega baleta na KGBL (Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana op.u.).

Kako vidiš sebe kot plesno kreativko in tekmovalko?
Sebe vidim, kot nekoga ki obožuje ustvarjanje. Najbolj mi je všeč, ko se sestavlja nova točka, ko izbiramo glasbo, dodajamo elemente in razmišljamo o kostumu. Vse to mi daje občutek, da lahko izrazim sebe in vključim tudi kakšne svoje ideje. Kot tekmovalki pa mi tekme predstavljajo motivacijo. Rada se dobro pripravim, pred nastopom se umirim in zberem misli. Ko stopim na oder pa si želim samo to, da odplešem tako, kot najbolje znam, in da res uživam v trenutku. Tekmovanja me spobujajo, da rastem in postajam vedno boljša.

Stala si že na svetovnih, evropskih in državnih stopničkah. Na katere uvrstitve pa si najbolj ponosna?
Vsaka uvrstitev ima svojo zgodbo, zato sem na prav vse zelo ponosna (solo, skupina in formacija). Izpostavila bi lansko plesno sezono, ki je bila za mene zelo posebna, ker sem se prvič uvrstila na mednarodne tekme z obema solo točkama. Z rezultati sem bila zelo zadovoljna. Najboljšega sem dosegla na Poljskem, na evropskem prvenstvu v showu – 3. mesto. Ponosna sem na uvrstitve na državnem prvenstvu (2025) – 2. mesto show solo in 3. mesto v modern solo. Najbolj pa sem ponosna na uvrstitev s svetovnega prvenstva, ki je potekalo novembra v Italiji, kjer sem dosegla 2. mesto v show solo. Zame je bil to velik uspeh.

Predvidevam, da tekmovanja niso edina motivacija za treniranje plesa, kajne? Kaj te še poganja naprej?
Velik del motivacije predstavljajo tekmovanja, saj me siljo, da sem bolj tehnično natančna in hitreje napredujem. Rada imam oder, ko plešem, se počutim res dobro, zato se želim še naprej učiti in videti kam me ples lahko popelje.

Je v tebi tudi želja po kreativnosti, po koreografiranju?
Ustvarjanje koreografije mi je zelo všeč, ampak sem zaenkrat osredotočena na učenje, treniranje in pridobivanje izkušenj. Sva se pa lastne koreografije, brez mentorja lotili s soplesalko iz KGBL za tekmovanje Tutu 2023 (mednarodno baletno in koreografsko tekmovanje) v Lendavi. Bila je zelo lepa in zanimiva izkušnja. Osvojili sva 3. mesto.

Kakšne so plesne ambicije? Gledaš že tako v naprej ali daš času čas?
Ne gledam tako daleč naprej. Odločam se sproti, po občutku. Rada se ukvarjam s plesom in želim še dolgo to početi.

Kaj pa prinaša ples v tvoje življenje?
Ples mi prinaša veselje in sprostitev. Ko plešem se počutim svobodno in bolj samozavestno. Spoznavam nove soplesalke in skupaj se učimo novih gibov in tehnike. Zaradi plesa sem bolj pogumna in srečna.
Torej je za ukvarjanje s plesom potreben pri nas poseben pogum?
Malo poguma moraš imeti. Potrebna je tudi motivacija, vztrajnost in treniranje. Če s plesom oz. tekmovanji začneš zelo zgodaj v otroštvu, kar rasteš z njim in niti ne čutiš toliko strahu, da se pokažeš ali da narediš napako na odru.
Ali te ples okupira non stop ali daš priložnost še čemu? Kaj torej počneš kadar ne plešeš?
Veliko časa namenim plesu, vendar se najde čas tudi za ostale stvari. Ko ne plešem se ukvarjam s šolskimi obveznostmi. Med počitnicami pa se rada družim s prijateljicami in se udeležim kakšnih plesnih delavnic drugih koreografov.

Zaupaj nam še kaj iz svojega neplesnega življenja. Na katero šolo hodiš, kako sošolci gledajo na tvoje plesno ustvarjanje, kako učitelji, so prizanesljivi pri spraševanju, mogoče?
Obiskujem Osnovno šolo Dob. Šola mi je všeč, ni velika, tako da se večinoma vsi poznamo in se dobro razumemo. Sošolci me pri plesu spodbujajo in navijajo zame. Učitelji pa vedo, da mi ples veliko pomeni, zato mi pomagajo usklajevati šolske obveznosti in treninge. Če imam veliko nastopov mi omogočijo tudi kakšen dan več za pripravo na ustna ocenjevanja.

Leto se je izteklo, kakšen je pogled na minulo leto in kakšne so tvoje želje za prihodnjega?
Leto, ki se je končalo je bilo zame polno izzivov in uspehov. V plesu sem napredovala, spoznala nove ljudi in nastopala na različnih prireditvah. Vsak nastop mi je dal posebno energijo in spomin, ki ga ne bom nikoli pozabila. V novem letu si želim veliko novih plesnih izkušenj. Rada bi se naučila še več plesne tehnike in gibov, ki mi bodo pomagali napredovati. Najpomembneje pa mi je, da bi še naprej ostala obdana z ljudmi, ki me spodbujajo in s katerimi se počutim dobro.

(foto: osebni arhiv)

Zakaj pa sploh plesati, draga Ela?
Zato, ker me ples osrečuje, mi daje samozavest in občutek, da lahko dosežem vse, če verjamem vase. Z njim si želim ostati povezana tudi v prihodnosti.
Zadnje vprašanje. Kdo si Ela Peterka in kam si namenjena?
Sem preprosta punca, ki rada pleše in se rada druži s prijateljicami. Ne planiram veliko, raje sem spontana, se odločam po občutku in uživam na poti.
Hvala in vse dobro.
Hvala tudi vam za povabilo in lep pozdrav.