Delavska hranilnica lani slabše kot v 2024, a bolje od načrtov

Delavska hranilnica je lani pridelala 42,2 milijona evrov dobička pred davki in 33,1 milijona evrov čistega dobička. Oboje je bilo za 18 odstotkov manj od rekordnega leta 2024, je pa dobiček za nekaj več kot tretjino presegel načrte. Lastnikom bo hranilnica tudi letos razdelila za 7,2 milijona evrov dividend.

Preseganje načrtovanega poslovnega izida je v največji meri posledica čistih obresti, ki so kljub 10-odstotnemu padcu na nekaj manj kot 64,1 milijona evrov načrtovane presegle za 13 odstotkov, je hranilnica pojasnila v letnem poročilu za lani, objavljenem prek spletnih strani Ljubljanske borze.

Pri tem so se prihodki od obresti znižali za devet odstotkov, obrestni odhodki pa za en odstotek. Upad obrestnih prihodkov je predvsem posledica nižjih osrednjih obrestnih mer Evropske centralne banke ter nižje vrednosti medbančne obrestne mere Euribor, kar pa je finančna ustanova v veliki meri ublažila z rastjo obsega kreditov.

Višja od načrtovane je bila namreč s 13 odstotki tudi rast posojil strankam, ki niso banke. Stanje posojil je konec leta 2025 znašalo nekaj manj kot 1,15 milijarde evrov. Največja rast kreditiranja je bila dosežena pri stanovanjskih kreditih, potrošniških kreditih in kreditih občinam. Daleč največji segment predstavlja kreditiranje prebivalstva, kjer so zabeležili okoli 20-odstotno rast, sledi kreditiranje nefinančnih družb ter občin.

Stanje vlog nebančnega sektorja se je medtem lani povečalo za 12 odstotkov na skoraj 2,44 milijarde evrov, to pa je največ v zadnjih 10 letih. Od tega je na vloge prebivalstva odpadlo skoraj 1,52 milijarde evrov.

Bilančna vsota hranilnice je lani prav tako narasla za 12 odstotkov in je ob koncu leta znašala skoraj 2,65 milijarde evrov.

Čiste opravnine so lani dosegle 20,9 milijona evrov in so se glede na leto 2024 povečale za 10 odstotkov. Največjo rast prihodkov so v hranilnici zabeležili pri vodenju osebnih računov.

Administrativni stroški so se v letu 2025 ustavili pri skoraj 37,9 milijona evrov in se zvišali za pet odstotkov. Rast je posledica višjih stroškov dela.

Delavska hranilnica skupaj z družbo DH Leasing tvori skupino, v kateri sta bili konec leta zaposleni 402 osebi. Vse skupaj je imela poslovna mreža Delavske hranilnice 21 poslovnih enot, ki so imele 34 poslovalnic, kar predstavlja okoli 10-odstotni tržni delež. Na področju osebnih financ je imela hranilnica več kot 140.000 strank, kar predstavlja skoraj sedemodstotni tržni delež osebnih računov v segmentu poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji.

Bruto dobiček skupine je lani dosegel nekaj manj kot 43 milijonov evrov, čisti dobiček pa 33,7 milijona evrov.

Delavska hranilnica je danes objavila tudi nerevidirane poslovne izide za prvo letošnje trimesečje. Ti kažejo na rast. Čiste obresti so bile s 16,4 milijona evrov medletno višje za en odstotek, čiste opravnine pa z nekaj več kot 5,5 milijona evrov za 12 odstotkov. Bruto in čisti dobiček sta narasla za en odstotek na nekaj manj kot 9,3 milijona oz. 7,3 milijona evrov.

Uprava hranilnica je danes za 4. junij sklicala tudi skupščino delničarjev. Na njej bodo odločali o predlogu, da se med delničarje tako kot lani razdeli za nekaj manj kot 7,2 milijona evrov dividend oz. 12,5 evra bruto na delnico. Bilančni dobiček je sicer ob koncu 2025 znašal nekaj več kot 9,9 milijona evrov. Preostali del bilančnega dobička bo po predlogu uprave prenesen v statutarne rezerve.

Najpomembnejši lastnik Delavske hranilnice so sindikati na čelu s Sindikatom vzgoje in izobraževanja Slovenije, ki ima skoraj 12-odstotni delež.