Ali mediji res oblikujejo mnenje javnosti?

Mediji sveta ne ustvarjajo. Ga pa vsak dan znova razlagajo. S tem, kar postavijo v ospredje, in s tem, kar pustijo ob strani, vplivajo na to, o katerih vprašanjih razmišljamo in katera nas pustijo ravnodušne. Mnenje javnosti se zato redko oblikuje zgolj iz dejstev. Nastaja v prostoru razlage, izbora in ponavljanja informacij, ki jih srečujemo vsak dan. Vpliv medijev ni nujno rezultat namernega usmerjanja. Pogosteje gre za posledico rutine, omejitev in odločitev, ki jih zahteva vsakodnevno poročanje. Prav zato je ta vpliv težje opaziti. Deluje neopazno, a vztrajno, in se sčasoma zasidra v kolektivnem razumevanju dogajanja.

Zakaj imajo mediji sploh moč vplivati na mnenje?

Vsak medij deluje z omejenim prostorom in časom. Uredniki in novinarji morajo iz množice dogodkov izbrati tiste, ki jih bodo predstavili javnosti. Ta izbira ni naključna. Temelji na presoji pomembnosti, družbenega interesa in aktualnosti. Ko se neka tema pojavlja redno, v različnih oblikah in z različnih zornih kotov, začne delovati kot pomembna tudi za ljudi, ki z njo nimajo neposredne izkušnje. Mediji s tem ne vsiljujejo stališč, temveč usmerjajo pozornost. Kar je stalno prisotno v javnem prostoru, postane del skupnega razmisleka. Kar je izpuščeno, pogosto ostane neopaženo.

Kaj pomeni, ko določene teme v medijih izginejo?

Medijski vpliv se ne kaže le v tem, kar je izpostavljeno, temveč tudi v tem, česar ni. Ko neka tema postopoma izgine iz poročanja, izgine tudi iz javne razprave. Ne zato, ker bi bila rešena, temveč zato, ker ni več prisotna v skupnem prostoru pozornosti. Takšna tišina redko sproži odpor. Prej ustvari občutek, da vprašanje ni več pomembno. Na ta način se mnenje ne oblikuje z argumenti, temveč z odsotnostjo.

Foto: Mediji Vir: Freepik

Kako ponavljanje oblikuje mnenje javnosti?

Ljudje težko ločimo med tem, kar je objektivno ključno, in tem, kar je pogosto izpostavljeno. Ponavljanje ustvarja občutek nujnosti. Tudi brez pretiravanja ali zavajanja lahko vztrajna prisotnost določene teme povzroči vtis, da gre za osrednji družbeni problem. Ta učinek je še izrazitejši, kadar so poudarki čustveno obarvani. Strah, ogorčenje ali občutek ogroženosti povečajo pozornost in zapomnljivost. Mnenje se tako oblikuje postopoma, skozi občutke in zaznave, ne le skozi racionalno presojo podatkov.

Pomembno je tudi, kako se ponavljanje spreminja skozi čas. Sprva deluje kot opozorilo, kasneje kot samoumevnost. Ko neka tema postane stalnica, se razprava pogosto zoži na podrobnosti, osnovna vprašanja pa ostanejo nedotaknjena.

Kdaj mediji mnenja ne spreminjajo, ampak ga utrjujejo?

Vpliv medijev ne pomeni vedno spremembe stališč. Pogosto delujejo kot potrditev tistega, kar ljudje že mislijo. Posamezniki se nagibamo k virom, ki so nam vrednotno blizu, in se izogibamo vsebinam, ki izzivajo naše poglede. V takih primerih mediji utrjujejo obstoječe mnenje. Razlike med skupinami se ne zmanjšujejo, temveč poglabljajo. To je posebej opazno pri političnih, družbenih in ideoloških temah, kjer se informiranje hitro prepleta z identiteto.

Kje je meja med informiranjem in interpretacijo?

Vsaka informacija potrebuje razlago. Že sama izbira besed, zaporedje dejstev in sogovornikov pomeni interpretacijo. To ne pomeni, da je poročanje pristransko, pomeni pa, da popolna nevtralnost ne obstaja. Razlika je v namenu. Informiranje poskuša pojasniti, interpretacija pa pogosto že nakaže, kako naj dogodek razumemo. Javnost te razlike ne zazna vedno, vpliv pa se kljub temu zgodi.

Foto: Vpliv medijev na mnenje Vir: Freepik

Kako družbena omrežja spremenijo oblikovanje mnenja?

Družbena omrežja so spremenila dinamiko javne razprave. Vidnost vsebin ne temelji več le na uredniški presoji, temveč na odzivu uporabnikov. Algoritmi dajejo prednost vsebinam, ki sprožijo močne reakcije, saj te povečujejo doseg. Posledica je hitrejše širjenje čustvenih in polarizirajočih sporočil. Informacije se ne širijo nujno zato, ker so pomembne, temveč zato, ker so deljive. Mnenje se v takem okolju oblikuje fragmentirano, pogosto znotraj zaprtih krogov enako mislečih.

Raziskovalka Renee DiResta z Univerze Georgetown opozarja, da družbena omrežja praviloma ne spreminjajo stališč. Pogosteje jih potisnejo v skrajnejše lege. Uporabniki so namreč vse pogosteje izpostavljeni vsebinam, ki potrjujejo njihov obstoječi pogled.

Ali se mnenje oblikuje pasivno ali zavestno?

Pogosta predstava je, da mediji ljudi prepričujejo proti njihovi volji. Raziskave tega ne potrjujejo v celoti. Večina posameznikov informacije sprejema selektivno, jih primerja in zavrača tiste, ki se jim zdijo neverodostojne. Vendar to ne pomeni, da vpliva ni. Dolgotrajna izpostavljenost določenim temam in razlagam vpliva na to, kako ljudje razumejo svet. Ne gre za neposredno prepričevanje, temveč za oblikovanje okvira, znotraj katerega mnenje sploh nastaja.

Kako se oblikovanje mnenja kaže v Sloveniji in EU?

V Sloveniji in po vsej Evropski uniji se vprašanje zaupanja v medije redno vrača v javne razprave. Ljudje se še vedno pogosteje opirajo na preverjene novinarske vire, hkrati pa do njih pristopajo z več dvoma kot nekoč. To dvojnost je mogoče razumeti kot znak zrelosti javnosti. Mnenje se ne oblikuje več enosmerno, temveč v dialogu med mediji, institucijami in posamezniki. V takem okolju postaja medijska pismenost enako pomembna kot sama dostopnost informacij.

To se kaže tudi v načinu, kako ljudje spremljajo novice. Pogosteje primerjajo več virov, preskakujejo med mediji in informacije preverjajo skozi osebne izkušnje. Mnenje se zato ne oblikuje več linearno, temveč fragmentirano, v delih.

Foto: Mnenja družbenih omrežji Vir: Freepik

Kakšno vlogo ima pri vsem tem javnost sama?

Mediji niso edini dejavnik pri oblikovanju mnenja. Javnost s svojo pozornostjo sooblikuje medijski prostor. Kar se bere, deli in komentira, dobi več prostora. Kar ostane brez odziva, izgine. Odgovornost je zato deljena. Ne le mediji, tudi občinstvo s svojimi navadami vpliva na to, kakšna mnenja dobijo prostor in katera ostanejo na robu.

Kaj to pomeni za razumevanje mnenja javnosti?

Mnenje javnosti ni enotno in ni statično. Gre za preplet različnih pogledov, izkušenj in interesov. Mediji tega mnenja ne ustvarijo sami, imajo pa pomembno vlogo pri tem, kako se posamezni glasovi povežejo v širšo zgodbo. Razumevanje tega procesa ne zahteva nezaupanja, temveč zavestno spremljanje informacij. Ko razumemo, kako nastajajo poudarki in okviri, lažje presojamo, kdaj nas vsebina informira in kdaj zgolj usmerja našo pozornost.

Mnenje javnosti ni rezultat ene novice ali enega medija. Nastaja postopoma, skozi izbire, poudarke in tišine. Razumevanje tega procesa omogoča večjo distanco, ne pa nujno nezaupanja. Mediji ostajajo osrednji del javnega prostora, vprašanje pa je, kako zavestno ga znamo uporabljati.

Pripravil: L. H.
Viri: National Institutes of Health, Georgetown University, Encyclopaedia Britannica, Westford University College

The post Ali mediji res oblikujejo mnenje javnosti? first appeared on NaDlani.si.