Ali bo razpadajoča integriteta Svobode potopila celoten levi tabor?

Potem ko je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v zadevi Bobnar ugotovila, da premierjeva dejanja predstavljajo kršitev integritete, se je premier odločil za vztrajanje na položaju z izgovorom, da si je integriteto predstavljal popolnoma drugače. Da ima to lahko vpliv na rezultat Svobode, lahko pa se odrazi tudi v oslabitvi celotnega levega bloka, pa medtem izpostavlja politični analitik dr. Matevž Tomšič.

Medtem ko opozicija premierja z delitvijo posnetka opominja, da je aprila 2022 zagotavljal odstop, če bi KPK pri njem ugotovila kršenje zakona o integriteti, NSi še sporoča: “Sedaj ima priložnost, da to stori,” SDS pa ob tem dodaja: “Pika. Dokončna pika”, Svoboda premierja pričakovano brani. KPK v luči premierjevega odziva sporoča, da je “kršitev kršitev, ne glede na to, ali gre za en SMS ali 100”. “Točno tako. Ker sicer se je treba vprašati, ali lahko tudi vsi ostali državljani v primeru osebnega nestrinjanja z odločitvijo organa ne plačajo davkov, ne spoštujejo sodb sodišč, ne plačajo kazni za CPP in tako naprej?”, pa v zvezi z odzivom KPK izpostavlja politolog in profesor dr. Miro Haček.

V zvezi z aktualno situacijo smo se obrnili na političnega analitika in profesorja dr. Matevža Tomšiča. Najprej nas je zanimalo, zakaj se je premier sploh odločil, da skliče delovni sestanek s koalicijskimi partnerji. “Tukaj očitno obstaja neka bojazen, da levica na naslednjih volitvah ne bi dobila večine. Gre za strah, da bi se pojavilo več levo usmerjenih strank, sploh manjših, ki bi druga drugi kradle glasove in potem bi se znalo zgoditi, da bi recimo Levica zadosti zlahka padla iz parlamenta. Recimo te nove stranke, kot sta Mi, socialisti! in Prerod, se pa ne bi uspele uvrstiti v parlament, se pravi, da bi zadosti levih glasov šlo v nič”, je pojasnil. Ena intenca po njegovih besedah je to, da bi se te stranke po možnosti povezovale, druga je pa “neko utrjevanje lojalnosti v smislu tega, da je treba te stranke držati zadosti na kratko, da si ne bi slučajno kakšna drznila iti recimo v neko bolj desno ali desnosredinsko koalicijo”.

Tukaj gre za precej resno zadevo

Na rezultat volitev bo po besedah Tomšiča vplivalo veliko dejavnikov. Samo sestankovanje kot takšno ni nujno, da bo imelo neke učinke, je pa “verjetno neka intenca, da se ta blok, levi del poenoti, vsaj toliko, da ne bo več toliko konfliktov zaradi njega“. Na vprašanje glede vpliva ugotovitve KPK in prelomljene predvolilne obljube je povedal, da “to lahko ima vpliv“. Poudarja, da gre sicer za očitna dvojna merila. Ob tem pa spomnil na leto 2013, ko se je pojavilo zloglasno poročilo KPK o Janši o tem, da naj bi bile neke resne nepravilnosti, ki se zadevajo njegovega “poslovanja”. “Takrat so vsi zahtevali odstop Janeza Janše in njegove vlade, zdaj pa kar naenkrat tega ni. Kar je še posebej problematično, sam predsednik vlade je rekel, da bo odstopil v takem primeru, sedaj pa je svojo zavezo povozil”, je pojasnil in dodal: “Jasno, da to ni prva zaveza, ki jo je požrl ali se je ni držal. Tukaj gre vendarle za precej resno zadevo”.

Dr. Matevž Tomšič (Foto: Veronika Savnik)

Na vprašanje, kako to, da koalicijska partnerja SD in Levica tega nista raztrgala in to vnovčila v svoj prid, je Tomšič pojasnil, da je potrebno zavedanje, da je Levica v takem zadosti težkem položaju, ker če bi bile sedaj volitve – ali predčasne ali redne – ji ne kaže najboljše. “Tako da zanje je bolje, da so do konca v vladi. Medtem ko pri SD je spet vprašanje. To je stranka, ki je zadnja leta zadosti dezorientirana, vemo, da je morala marsikaj požreti znotraj te koalicije. Marsikdaj jih je največja vladna stranka pustila na cedilu oziroma jih prikazala kot nekakšnega grešnega kozla, pa so to kar trpeli. Tako da vprašanje, ali si bo lahko ta stranka sploh privoščila, da nastopi zoper največjo vladno stranko.”

To lahko oslabi levi pol

Zanimalo nas je tudi, če bi se lahko levi pol v luči dogajanja znašel v težavah in če bi lahko to šlo na roke desnici. Če oslabi to največjo stranko, potem to lahko po besedah Tomašiča oslabi celoten levi pol. “Ker lahko volivci, ki bi se odrekli podpore Gibanju Svoboda, da bi preprosto abstinirali volitve ali pa da bi mogoče celo kdo volil nelevo stranko”.

Delovno kosilo pri premierju (Foto: STA)

“Seveda jih lahko to oslabi. Če gre del volivcev Svobode med abstinente, pa to nedvomno pomaga desnici”, je pojasnil Tomšič. Desnica torej lahko to vnovči na volitvah. Tomašič pa še opozarja, da je sicer zelo očitno, da poskušajo to zelo neprijetno novico mediji čim bolj držati v ozadju, kot da je to nekaj epizodnega. “Si lahko predstavljamo, da če bi bilo to o Janezu Janši, bi bilo to na naslovnicah vseh osrednjih medijev.”

Ž. N.