ARTICLE AD
Predstavitev knjige Janez Janša – Kaplar Igorja Omerze na Gospodarskem razstavišču je potekala v izrazito simbolnem in politično nabitem vzdušju, saj knjiga izhaja tik pred državnozborskimi volitvami marca leta 2026. Dogodek je pritegnil številne obiskovalce, med njimi tudi ključne akterje slovenske osamosvojitve, kar je predstavitvi dalo dodatno težo.
Knjiga, obsežna monografija s 428 stranmi, je šesti del Omerzeve serije o delovanju Udbe proti posameznikom, ki so pozneje odigrali pomembno vlogo v demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (naslov serije je “Velikani slovenske osamosvojitve in Udba”).
Tokrat se osredotoča na Janeza Janšo, ki ga je Udba spremljala, nadzorovala in o njem poročala neprekinjeno od aprila leta 1983 do aprila leta 1990. Uvodni govor je imel Igor Bavčar, nekdanji vodja Odbora za varstvo človekovih pravic in ena ključnih osebnosti slovenske pomladi.
Bavčar je knjigo umestil v širši kontekst razkrivanja delovanja tajne politične policije v Jugoslaviji in poudaril, da je bil nadzor nad državljani sistemski, vseprisoten in institucionaliziran – od “udbovskih sob” na poštah do prisluškovanja in nadzora komunikacij.
Ob tem je izpostavil simbolne trenutke tranzicije, denimo odsotnost primopredaje med zadnjim komunističnim notranjim ministrom Tomažem Ertlom in novo demokratično oblastjo leta 1990, kar je po njegovem mnenju ponazarjalo odpor starega režima do sprememb.
Udba je bila ukinjena 16. maja 1990, vendar ostanki še dandanes vplivajo na politiko
Omerza je opozoril tudi na kontinuiteto pritiskov, pri čemer je dejal, da so fizične likvidacije nadomestile sodne in administrativne oblike uničevanja posameznikov. Avtor knjige je v svojem nastopu poudaril, da je bila Udba formalno ukinjena 16. maja 1990, vendar po njegovem mnenju njeni kadrovski (Marta Kos) in mentalitetni ostanki še vedno vplivajo na politično realnost.
Knjigo je opisal kot “dokumentirano anatomijo” delovanja Udbe proti Janši, ki naj bi bil zaradi svojega novinarskega in političnega delovanja ena najpomembnejših tarč režima. Predstavil je obsežen nabor arhivskih dokumentov iz slovenskih, hrvaških in srbskih arhivov, ki prikazujejo, kako je SDV spremljala Janševo delo, ga označila za grožnjo in ga vodila pod kodnim imenom “Kaplar”.
Posebej je izpostavil leto 1985, ko je SDV načrtovala njegovo aretacijo zaradi članka o rekrutnem sistemu JLA, vendar se je represija takrat končala “le” z izključitvijo iz ZKS in prepovedjo objavljanja. Osrednji del knjige in predstavitve se dotika procesa JBTZ leta 1988, enega ključnih dogodkov, ki je pospešil demokratizacijo Slovenije.
Omerza opisuje, kako je SDV sodelovala pri pripravi procesa, ki je bil izveden pred vojaškim sodiščem, v srbohrvaščini in brez javnosti, kar je sprožilo množične proteste in nastanek Odbora za varstvo človekovih pravic. Proces je postal simbol odpora proti jugoslovanskemu represivnemu aparatu, obsodbe pa so bile leta 1994 razveljavljene na Ustavnem sodišču.
Aretacija Janeza Janše. (Foto: Tone Stojko)Tudi Janša je obudil spomine na obdobje nadzora in represije
Na koncu je spregovoril tudi Janša, ki je obudil osebne spomine na obdobje nadzora in represije. Med drugim je opisal, kako je po večletnem čakanju na telefonsko linijo nenadoma dobil telefon – skupaj z vgrajeno prisluškovalno napravo, kar je po njegovih besedah ponazarjalo, kako neposredno in brez zadržkov je Udba posegala v zasebnost posameznikov.
Domen Mezeg
The post Omerza o svoji novi knjigi: Udba je Janšo zalezovala med leti 1983 in 1990 first appeared on Nova24TV.
1 hour ago
16









English (US)