ARTICLE AD
piše: Milan Novak
»Odklenjeni oklepaji«
(Zoran Pevec)
le navidezno tukaj
se ozre in razmišlja
sredi sobe ali v kavarni v pritličju
opazi da je ograjen
njegovi oklepaji so
umetelno kovana balkonska ograja
od tam se vidi resnični svet
od tam ni ničesar navideznega
in je praprot in so oblaki
kljub temu je malo zmeden
s to odtujenostjo od iluzije
zamejen z oklepajem ne vidi v sosednji verz
in sosedi ne vidijo vanj
Zoran Pevec je varno zaklonjen v oklepajih
motri poezijo od znotraj
s tem v zvezi ima problem z nami
ki v svoje tekste še ločil ne vstavljamo
ker ne vidimo ker nismo znotraj
zatorej pride on ven
Zoran Pevec poruši oklepaje
in nam kliče ves zaripel
kako da smo zapeljani
ker to ni matrica simbolizirane plati resnice
to ni hrast ki raste moški ki se stara
da je resnico videl
da se to Bog igra na farmi mravelj
tako vpije Zoran Pevec
a nihče ga ne posluša vsi mu le ploskajo
ga pokroviteljsko trepljajo po ramenu
mu v roke kopičijo nagrade
čeprav to ni namen njegovega pisanja
le to si želi da bi ga kdo slišal
to ni potovanje to ni zakon težnosti
in to kar vidimo ni konec sveta
zavpije Zoran Pevec
to je iluzija življenja
žrtev zablode kult nedoslednosti
In obmolči
presunjen ob uvidu da ga
mnogi ne želijo slišati in prepričanje
kako ga ne zmoremo razumeti je
njegova lastna iluzija
Jezik trešči ob skalo vprašanj
a pogled se sprosti v spoznanje
Nenadoma je iluzija prostovoljna
Ugasneš luči in vidiš vse
naslovnica: Zoran Pevec: Petdeset izbranih pesmi; Velenjska knjižna fundacija; Velenje, 2014; foto Milan Novak
opomba: poševno zapisano so avtorjeva besedila iz knjige, umeščena v ta zapis

6 hours ago
18








English (US)