Zazidalci razpok

V postnem času premišljujemo besede preroka Izaija (58,11–12), kjer Bog obljublja, da bomo imenovani »zazidalci razpok« in »obnovitelji porušenih poti«. Te besede so me letos nagovorile drugače kot običajno. Preteklo nedeljo sem v cerkvi opazovala prazne klopi. Bilo jih je veliko. Vem, to se ne dogaja samo pri nas. Razlogi so različni, pogosto zapleteni, vedno pa boleči. Vsaka prazna klop pomeni neki obraz, glas, pomeni, da je nekoč tam sedel nekdo, ki ga zdaj ni. Sprašujem se, zakaj jih ni? Kje so? So morda prizadeti in ranjeni? So razočarani, ker niso našli besed tolažbe, ki so jih potrebovali? Kaj pa lahko storim jaz? Vem, ne morem rešiti vseh vprašanj Cerkve, ne morem odgovoriti na vse dvome sodobnega človeka. Lahko pa molim. Ob praznih klopeh sem si v mislih začela predstavljati ljudi. Poimensko. Postavila sem jih na prazna mesta in jih v molitvi izročala Bogu. Boga sem prosila za vse te ljudi, naj jih doseže s svojo ljubeznijo in bližino, kjer koli so. Naj jih Njegova milost sp...