Zavajanje tedna: Mirno morje je varno morje?

Poletni prizor je skoraj kičast: brezvetrje, gladina morja kot ogledalo, komaj kakšen val in plaža, ki kar vabi k skoku v vodo. Prav takrat se pogosto pojavi občutek, da je morje popolnoma varno. Toda mit, da je mirno morje tudi nujno varno morje, lahko hitro postane nevaren.

Ena od manj očitnih nevarnosti v morju so tako imenovani povratni tokovi oziroma rip currents. Gre za močne, razmeroma ozke tokove, ki vodo iz območja obale odnašajo proti odprtemu morju. Nastanejo zaradi načina, kako valovi prinašajo vodo proti obali, in so povezani tudi z obliko morskega dna, peščenimi gredami, skalami ter drugimi značilnostmi obale. Pomembno je, da jih ni vedno mogoče zlahka opaziti. Ameriška nacionalna uprava za oceane in atmosfero (NOAA) opozarja, da se lahko pojavijo tudi ob lepem vremenu in na pogled mirnem morju.

Še bolj zanimivo je, da je lahko prav območje, kjer je morje videti najbolj mirno, znak za nevaren tok. Če na primer na določenem delu plaže valovi skoraj ne lomijo, medtem ko se levo in desno od njega penijo, lahko gre za območje, kjer voda odteka nazaj proti morju. Seveda vsaka takšna »luknja« med valovi ni nujno povratni tok, vendar videz mirne gladine sam po sebi nikakor ni zagotovilo za varnost.

Kako močni so lahko ti tokovi? NOAA navaja hitrosti do približno osmih čevljev na sekundo, kar je okoli 2,4 metra na sekundo. To je hitreje, kot lahko plava tudi vrhunski plavalec. Zato je eden najbolj nevarnih odzivov poskus, da bi proti toku preprosto plavali naravnost nazaj proti obali. Človek se pri tem hitro izčrpa, tok pa lahko še naprej vleče stran od kopnega.

Če nas tok odnese od obale, je zato najpomembneje, da ne zapademo v paniko in se ne borimo neposredno proti njemu. Priporočilo je, da poskušamo plavati vzporedno z obalo, torej prečno na smer toka, dokler se iz njega ne umaknemo, nato pa nadaljujemo proti obali. Če smo preutrujeni za plavanje, je pomembno ostati na površju in opozoriti na svojo stisko.

Pri varnosti v morju pa ni pomemben samo tok. Nevarnost lahko povečajo tudi alkohol, precenjevanje lastnih plavalnih sposobnosti, plavanje daleč od obale in kopanje brez nadzora. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je utapljanje pomemben svetovni javnozdravstveni problem, pri čemer med dejavnike tveganja sodijo tudi tvegano vedenje, plavanje brez spremstva in uživanje alkohola pred plavanjem.

Tudi pri otrocih lahko občutek »saj je voda mirna« hitro zavede. Utapljanje je lahko zelo hitro in ni nujno videti tako, kot ga prikazujejo filmi – z glasnim klicem na pomoč in dramatičnim mahanjem. Svetovna zdravstvena organizacija zato med pomembnimi ukrepi preprečevanja utapljanja izpostavlja nadzor otrok v bližini vode, varnejša območja za kopanje in uporabo ustrezne zaščitne opreme pri vodnih dejavnostih.

Tudi Jadransko morje pri tem ni izjema. Čeprav povratne tokove najpogosteje povezujemo z velikimi oceanskimi plažami in močnim surfanjem, se lahko pojavijo tudi v Jadranu, predvsem na obalah, kjer valovi ustvarjajo ustrezne razmere in kjer oblika morskega dna omogoča nastanek kanalov, po katerih voda odteka stran od obale. Posebej pomembno je, da takšni tokovi niso omejeni zgolj na velike valove, saj lahko nastanejo tudi ob razmeroma šibkem valovanju. Prav zato mirna površina morja sama po sebi ni dovolj dober pokazatelj varnosti. Na nekaterih območjih lahko nevarnost povečajo tudi pomoli, valobrani in druge obalne strukture.

Torej, je mirno morje varno morje? Ne nujno. Mirna gladina pomeni predvsem, da na njej trenutno ne vidimo velikih valov – ne pove pa nam vsega o dogajanju pod površjem. Morje je lahko čudovito mirno in hkrati skriva tok, ki ga s plaže skoraj ne opazimo. Najboljša poletna strategija zato ni strah pred morjem, temveč pozornost: preverimo razmere, upoštevajmo opozorila in zastavice, ne precenjujmo svojih sposobnosti ter se kopajmo na območjih, kjer je to varno. Kajti pri morju je včasih prav tisto, česar ne vidimo, pomembnejše od tega, kar vidimo.

Ana Zupan