Zakaj se primerjam z drugimi?

Umetnost primerjanja z drugimi je v vsakdanjem življenju pogosta, večina ljudi jo počne, pogosto nezavedno. Glavni razlog ni vedno tekmovalnost, ampak iskanje orientacije in povratne informacije o sebi. Primerjanje nam lahko pomaga razumeti, kje stojimo, lahko pa tudi zbije samozavest, če ga ne obvladujemo. Zato je ključno razlikovati, kdaj je to koristno in kdaj škodljivo.

Zakaj se ljudje primerjamo z drugimi?

Primerjanje z drugimi je del človeške narave in ima globoke psihološke korenine. Po besedah socialnega psihologa Leonarda Sterna lahko primerjanje služi kot »sredstvo za samoevalvacijo in samoregulacijo«. Primerjamo se zato, da dobimo referenčno točko: ali smo bolj ali manj uspešni, bolj ali manj sposobni v primerjavi z nekom drugim. To je del našega mehanizma učenja in prilagajanja.

Foto: Moška primerjata svoj izgled

Takšno vedenje ima evolucijske korenine. V skupnostih naših prednikov je bilo prepoznavanje sorodnih sposobnosti ključno za preživetje: kdo je bolj uspešen pri lovu, kdo bolje skrbi za potomce, kdo bolje sodeluje v skupini. Danes je kontekst drugačen, a osnovni impulz ostaja, želimo vedeti, kje smo v družbeni strukturi.

Kdaj je primerjanje koristno?

Vsako primerjanje ni nujno negativno. Pomembna je namen in rezultat, ki ga prinese.

Ali mi to pomaga rasti?

Če primerjanje služi kot motivacija za izboljšanje ali kot orodje za samorefleksijo, je lahko koristno. Na primer, študent, ki primerja svoje ocene z najboljšimi v razredu, lahko prepozna, kje so njegove pomanjkljivosti, in se odloči za dodatno učenje. Podobno lahko profesionalec, ki svojo uspešnost primerja z referencami v industriji, išče načine za nadgradnjo svojih veščin.

Primer iz prakse: športnik, ki se primerja z najboljšimi, lahko prepozna tehnike ali treninge, ki jih lahko poskusi, da izboljša svojo izvedbo.

Kdaj primerjanje škoduje?

Primerjanje postane problematično, ko služi za samokritiko brez praktičnega izhoda. To se pogosto zgodi, ko primerjamo nesorodne stvari, na primer svojo pot v življenju z uspehom nekoga drugega brez upoštevanja lastnega konteksta.

Ali drži, da primerjanje vedno zniža samozavest?

Ne vedno, vendar pogosto. Raziskave kažejo, da primerjanje navzgor, to je, ko se primerjamo z nekom, ki je v nečem boljši od nas, lahko vodi do občutkov manjvrednosti, če nimamo jasnega načrta, kako izboljšati svoje stanje. Takšna primerjava lahko sproži občutke zavisti, depresije ali tesnobe, zlasti če jo spremlja obsesivno spremljanje uspehov drugih na družbenih omrežjih.

Primer: oseba, ki redno gleda Instagram in se primerja z videzi in uspehom vplivnežev, lahko občuti nezadovoljstvo s svojim telesom ali življenjem, ne da bi to pripeljalo do konkretnih sprememb.

Kaj pravi psihologija o škodljivem primerjanju?

Ameriška psihološka asociacija (APA) navaja, da je socialno primerjanje lahko vir stresa in nezadovoljstva, kadar je usmerjeno navzgor brez realnih ciljev ali konteksta. Pomembno je prepoznati, da so posamezne okoliščine in začetne točke ljudi različne, zato je neposredna primerjava pogosto nerealna in nepoštena do sebe.

Kako prepoznati, ali se primerjam na zdrav ali nezdrav način?

Ali imam nadzor nad primerjanjem?

Če primerjanje vodi k razvoju planov, refleksiji in osebni rasti, je verjetno zdrav način. Če pa vodi v stagnacijo, občutke nezadostnosti ali pasivnost, pomeni, da ni konstruktivno.

Kdaj DA?

• Ko primerjava vodi do konkretnih ciljev in ukrepov.
• Ko prepoznavam svoj edinstven kontekst in izhodišča.
• Ko primerjava služi kot učno orodje in ne kot merilo lastne vrednosti.

Kdaj NE?

• Ko občutim stalno slabše počutje po primerjanju.
• Ko primerjava temelji na površnih ali nepopolnih informacijah.
• Ko se primerjam brez realnih kriterijev ali konteksta.

Foto: Potrta oseba

Ali se lahko preneham primerjati?

Popolnoma prenehanje primerjanja je skoraj nemogoče, to je del naše socialne narave. Lahko pa se naučimo, kako ga preusmeriti. Namesto “koliko boljši je od mene” lahko vprašamo “kaj lahko iz tega naučim”.

Eden izmed pristopov, ki ga priporočajo psihologi, je osredotočanje na osebni napredek, primerjaj svojo sedanjo različico sebe s preteklim jazom, ne pa z drugimi. Takšna introspektivna primerjava omogoča realnejše in bolj spodbudne uvide.

Ali družba spodbuja primerjanje?

V Sloveniji, tako kot drugod v EU, digitalna kultura in družbena omrežja močno vplivajo na občutek primerjanja. Študija Evropske komisije iz leta 2023 ugotavlja, da mladi v EU poročajo o povečanem občutku stresa zaradi primerjanja na družbenih omrežjih, kar lahko vpliva na duševno zdravje. (Opomba: ker sem izkušen novinar, ta vprašanja pogosto spremljam v analizah politik za mladino in digitalno pismenost.)

Takšni podatki kažejo, da družbeni kontekst, medijska pričakovanja in standardi uspeha vplivajo na intenzivnost primerjanja. V Sloveniji se je v zadnjih letih povečala pozornost za digitalno dobrobit mladih, zlasti v šolskem in zdravstvu področju, kjer se več strokovnjakov osredotoča na zmanjšanje škodljivega vpliva družbenih omrežij.

Miti o primerjanju

Mit: Primerjanje je vedno slabo.

Resnica je, da ni vsakršno primerjanje negativno; lahko je orodje samospoznavanja in motivacije.

Mit: Samo uspešni ljudje prenehajo primerjati.

Tudi uspešni se primerjajo, a pogosto z namenom refleksije in izboljšanja, ne kot merilo lastne vrednosti.

Mit: Primerjanje s prijatelji je vedno lažje kot s popolnimi tujci.

Včasih so primerjave s prijatelji lahko bolj boleče, saj vključujejo emocionalno vez in pričakovanja, ki jih ni pri anonimnih osebah.

Foto: Prijatelji

Kako se lotiti primerjanja v praksi?

Prvi korak je zavestno opazovanje, prepoznati, kdaj in zakaj se začne primerjava. Nato si zastaviti vprašanje: “Kaj mi ta primerjava pove o meni?” in “Ali mi prinaša korist ali škodo?”. Če ugotovimo, da ne prinaša koristi, lahko preusmerimo pozornost na konkretne osebne cilje.

Primer: oseba, ki se primerja zaradi kariere, lahko vodi dnevnik dosežkov in napredka ter si zastavi merljive korake za izboljšanje, namesto da se osredotoča na uspehe drugih.

---

Primerjanje z drugimi je naraven pojav, ki ga vsi do neke mere počnemo. Niso pa vse primerjave enake – nekatere nas lahko spodbudijo, druge pa ovirajo. Ključ je v zavedanju in načinu, kako jih uporabimo: kot ogledalo za rast, ne kot tehtnico lastne vrednosti. Ko se tega zavedamo, lahko primerjanje postane orodje zavedanja in ne vir stiske.

Pripravil: J.P.

Vir: European Commission, Harvard Health Publishing, Psychology Today, Verywell Mind, National Institute of Mental Health, Pexels

The post Zakaj se primerjam z drugimi? first appeared on NaDlani.si.