»Z Elettro se odpirajo možnosti za mednarodno znanstveno sodelovanje«

Sodelovanje Univerze v Mariboru pri gradnji nove rentgenske žarkovne linije sinhrotrona Elettra v Bazovici odpira univerzi vrata v vrhunsko mednarodno raziskovalno okolje. Rektor dr. Dean Korošak v pogovoru za Primorski dnevnik poudarja tudi pomen povezovanja znanosti z ustvarjanjem gospodarskih priložnosti v vzhodni slovenski regiji, zaradi katerih bodo mladi strokovnjaki ostajali doma.

Preden spregovoriva o vašem mednarodnem sodelovanju predvsem pri sinhrotronu nad Trstom v Bazovici, bi vas povprašal o sodelovanju s Primorci. Prav Primorci so po vzpostavitvi fašizma v Italiji, pa tudi že prej, ob propadu Avstro-Ogrske, v veliki množici prebegnili v tedanjo Kraljevino Jugoslavijo in tudi množično na Štajersko, v Maribor. Načeloma so to bili bolj izobraženi ljudje, tudi bolj narodno zavedni. Je teh vezi, predvsem intelektualnih, do danes še kaj ostalo? Morda iz zahodnega zamejstva na Univerzo v Maribor še prihajajo študentje, profesorji?

Naj povem, da univerza pri tem nima nekega načrta. Da kdo od drugod pride k nam na študij, je njegova individualna odločitev. Ob tem želim omeniti tudi prihod zgodovinarja iz Trsta prof. dr. Gorazda Bajca. Na pobudo dekana Filozofske fakultete smo ga pri nas redno nastavili in izkazalo se je, da je to za Univerzo v Mariboru velika pridobitev. Med drugim profesor Bajc raziskuje novejšo zgodovino, ki ga kot Tržačana zelo zanima. Tako raziskuje tudi zgodovino Julijske krajine in slovensko-italijanske odnose, napisal pa je tudi monografijo o Narodnem domu v Trstu. Mislim, da je to bil en tak uspešen intelektualni transfer, saj je k nam prišel iz Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru, zdaj pa je pri nas vodja velikega nacionalnega raziskovalnega projekta prek Agencije za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Slovenije - Aris.

No, pri mednarodnem sodelovanju vaše univerze ste s pomočjo Tehniške univerze v Gradcu šli v izgradnjo rentgenske žarkovne linijo pri sinhrotronu v Bazovici. Kaj si obetate od tega sodelovanja in gradnje na koncu, če pride do konca?

Prepričan sem, da bo prišlo do konca! Zgodba je povezana s Tehniško univerzo v Gradcu, ki je že od prej naša dobra raziskovalna in širša partnerica. Imamo odlične odnose in želimo se še bolj povezati. Mimogrede, tudi zato, da s prenašanjem in povezovanjem dosegamo tiste cilje z začetka najinega pogovora, da tukaj zgradimo okolje, kakršnega oni tam že imajo. Da bodo, torej, naši diplomanti raje ostajali doma, ne pa hodili v tujino, čeprav je to Gradec, ki je blizu. Doslej je bil ta eksodus kar velik.

Tehniška univerza v Gradcu je v prvem obdobju sinhrotrona Elettra že imela postavljeno žarkovno linijo z eksperimentom ozkopotnega sipanja rentgenske svetlobe. To so vzdrževali, poganjali in bili pri tem zelo uspešni. Kadar začne kdo sodelovati v takem velikem mednarodnem raziskovalnem centru, kot je Elettra in ki združuje raziskovalce iz vse Evrope in sveta, se mu odprejo mnoge možnosti, kar se potem pokaže na raziskovalnih rezultatih. In v Gradcu se je tako zgodilo. Nas so povabili k sodelovanju pri gradnji dobesedno novega sinhrotrona, torej Elettre 2.0, da bi bili partnerji pri novi žarkovni liniji. Meni se to zdi sijajna priložnost za Univerzo v Mariboru ne le, da še bolj se povežemo z Tehniško univerzo v Gradcu, ampak da se povežemo s to ogromno raziskovalno infrastrukturo, ki je sami doma ne moremo imeti. Tu pridemo do še ene zveze s Primorci, saj smo pri tej gradnji iskali še slovenske partnerje, kajti to je res velik zalogaj. In z Univerze na Primorskem smo dobili pozitiven odziv. Skupaj z Univerzo na Primorskem smo oblikovali nacionalni konzorcij za sinhrotron in tako s Tehniško univerzo v Gradcu in Elettro iz Italije gradimo to žarkovno linijo. Ob tem smo pri že omenjenem Arisu uspeli z vlogo za pridobitev sofinanciranja. Zato je večina stroškov, ki jih imata univerza v Mariboru in na Primorskem, zagotovljena iz nacionalnega proračuna preko raziskovalne agencije. Torej je nujno ta projekt dokončati.

Malo bo to časovno odvisno tudi od poteka nadgradnje sinhrotrona v Bazovici. Vemo, kakšna je situacija v svetu, kakšne so geopolitične razmere. Naročamo, recimo, velike kose raziskovalne opreme, v katere je vgrajeno veliko občutljivih materialov, v tem primeru predvsem magnetov. Danes so te stvari včasih zelo težko dobavljive v normalnem času, kajti gre za redke kovine in podobne stvari, za katere vemo, da se na dobave čaka dolgo časa. Zato imamo, kakor vsi ostali, ki danes gradijo velike raziskovalne centre, določene časovne izzive. Ampak časovnica je predvidena. Po njej bo sinhrotron – in s tem tudi naša linija – začel delovati v drugi polovici prihodnjega leta.

Konkretni interes Univerze v Mariboru pri tem je stik in vstop v mednarodno raziskovalno skupnost, ki deluje na tem področju. Gre za tako imenovani Big Science, torej za naprave, ki jih nobena od partneric ne more vzpostaviti sama, podobno kot CERN v Švici, kjer sodeluje več držav. Univerza v Mariboru bo v Bazovici skupaj z Univerzo na Primorskem lastnica dela te žarkovne linije. To bo priložnost za slovenske raziskovalce, seveda jo bomo nudili v uporabo vsem slovenskim raziskovalcem. Zelo pomembno bo, da, ker moramo predvidevati in zagotoviti raziskovalce, mladim talentom odpremo priložnost, da dobijo dobro karierno možnost delovanja na veliki raziskovalni opremi v mednarodnem okolju. Prepričan sem, da bomo to s pridom izkoristili.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.