Vrhovno sodišče izpodbija ustavnost Šutarjevega zakona

Vrhovno sodišče je poslalo na Ustavno sodišče zahtevo za presojo ustavnosti nekaterih delov Šutarjevega zakona, ki so vplivali na zakon o kazenskem postopku. Glavna sprememba, ki jo zakon prinaša, je podaljšanje pripora z dveh na največ tri leta. Ta zahteva je povezana s sojenjem v primeru smrti otroka, ki je umrl v vročem avtomobilu.

Na vrhovnem sodišču menijo, da novi členi zakona morda kršijo pravico do pravnega varstva, domnevo nedolžnosti in pristojnosti vrhovnega sodišča.

Spremembe zakona o kazenskem postopku

Vrhovno sodišče je v ustavno presojo poslalo 5., 6. in 7. člen Šutarjevega zakona. Ti členi spreminjajo več členov zakona o kazenskem postopku in omogočajo podaljšanje pripora za eno leto, s čimer pripor lahko traja do treh let. Zakon o kazenskem postopku trenutno določa, da lahko po vložitvi obtožnice pripor traja največ dve leti. Če v tem času obtoženec ni obsojen, se pripor odpravi, razen če vrhovno sodišče sklene drugače.

Primer smrti otroka v avtomobilu

Vrhovno sodišče je za STA potrdilo, da je razlog za zahtevo po oceni ustavnosti primer, v katerem je bil predlagan podaljšan pripor po Šutarjevem zakonu. Časnik Večer je decembra poročal, da je sodišče v tej zadevi odpravilo pripor obdolženima, saj sta od vložitve obtožnice minili dve leti. Tožilec je predlagal podaljšanje pripora za eno leto, a vrhovno sodišče temu ni sledilo.

Postopek in nadaljnji koraki

Vrhovno sodišče je postopek prekinilo in se obrnilo na ustavno sodišče. Ta odločitev je pomembna, saj bo ustavno sodišče moralo razsoditi o skladnosti obravnavanih določb z ustavo, kar bi lahko imelo široke posledice za kazenski postopek v Sloveniji.

“Na vrhovnem sodišču ocenjujemo, da so nove določbe v neskladju s pravico do pravnega varstva, domnevo nedolžnosti in pristojnostmi vrhovnega sodišča.”

Različni pravni strokovnjaki so izrazili različna mnenja glede ustavnosti Šutarjevega zakona. Nekateri menijo, da je podaljšanje pripora potrebno za zagotavljanje pravičnega sojenja v kompleksnih primerih, medtem ko drugi opozarjajo na možne kršitve temeljnih pravic obtožencev.

Izid te ustavne presoje bo imel pomemben vpliv na kazenski pravni sistem v Sloveniji, saj bi lahko postavil precedens za prihodnje zakonske spremembe.

Spletno uredništvo