“To je nesprejemljivo!” Lobnik udaril: šole naj bi kršile pravice muslimanskih otrok glede prehrane

Ko otrok v šoli dobi obrok, ki ga zaradi vere ne sme jesti, to ni več le vprašanje jedilnika. To je vprašanje dostojanstva, enakosti in tega, ali sistem vidi človeka ali samo obrazec na papirju.

Ko kosilo postane problem

Besede Mihe Lobnika niso ostale neopažene. Zagovornik načela enakosti je ob obisku Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana opozoril, da otroci v slovenskih šolah in vrtcih ne bi smeli ostajati brez obroka samo zato, ker jim ustanova ne zna ali noče prilagoditi prehrane njihovi veri ali prepričanju. Njegovo sporočilo je bilo ostro: odnos do muslimanskih otrok je problematičen, ker jim šole pogosto ne omogočijo niti tega, da bi starši pravočasno vedeli, kaj je v obroku, in bi lahko poskrbeli za alternativo.

To je trenutek, ko zgodba preneha biti birokratska. Ko otrok pride domov lačen, ker v šoli ni smel jesti, se razprava ne vrti več okoli organizacije kuhinje, ampak okoli osnovnega občutka pravičnosti.

Kaj pravi zakon – in česa ne pove dovolj jasno

Pravno ozadje je precej bolj zapleteno, kot se zdi na prvi pogled. Slovenska ustava v 14. členu prepoveduje diskriminacijo tudi zaradi vere, v 41. členu pa varuje svobodo vesti in veroizpovedi. To pomeni, da država in njene ustanove ne smejo ljudi postavljati v neenak položaj zgolj zaradi njihove verske pripadnosti. Tudi Zakon o varstvu pred diskriminacijo med varovanimi osebnimi okoliščinami izrecno zajema vero in prepričanje.

A tu pride pomemben zaplet. Poseben zakon, ki ureja šolsko prehrano, po uradnem gradivu Sveta Vlade RS za dialog o verski svobodi iz leta 2019 ne določa izrecne obveznosti, da bi morale šole nujno zagotavljati obrok brez svinjine ali halal prehrano. Isto gradivo pa hkrati poudarja, da je prehranjevanje v skladu z vero del zunanjega izvrševanja verske svobode, zato država ne more preprosto zamahniti z roko in reči, da to ni njen problem.

Otroci v slovenskih šolah nimajo vedno možnosti izbire obroka, ki bi upošteval njihovo vero ali prepričanje.; vir: Freepik

Tu se začne resno vprašanje diskriminacije

In prav tu postane Lobnikovo opozorilo pravno zanimivo. Če zakon ne narekuje točno določene vrste versko prilagojenega obroka, to še ne pomeni, da lahko šola ravna, kakor želi. Če otroku ne pove, kaj je v hrani, če mu ne omogoči razumne alternative ali če ga v praksi potisne v položaj, ko mora izbirati med vero in lakoto, je takšno ravnanje lahko zelo blizu posredni diskriminaciji. To ni več stvar dobre volje, ampak vprašanje ustavnega spoštovanja človekovih pravic.

Lobnik zato ne odpira le kulturne ali ideološke teme, ampak vprašanje, ali slovenske šole v praksi dovolj resno jemljejo versko raznolikost otrok. Njegov poziv, naj bodo jedilniki objavljeni pravočasno in z natančnimi sestavinami, je v tem smislu precej bolj kot simbolična gesta. Je minimum, brez katerega starši ne morejo pravočasno ukrepati.

Šole očitno zmorejo, ko hočejo

Dodaten pritisk na sistem prinašajo tudi uradne prehranske smernice. Te poudarjajo, da mora zavod jasno seznaniti starše in učence z obroki, ki jih ponuja, obenem pa dopuščajo dodatno ponudbo, na primer brezmesni jedilnik, če zavod za to presodi, da ima pogoje in zmožnosti. Pri tem imajo sicer prednost otroci na običajni prehrani in tisti z medicinsko indiciranimi dietami, a smernice hkrati kažejo, da prilagoditve same po sebi niso nekaj nepredstavljivega ali pravno nemogočega.

To odpira neprijetno, a povsem legitimno vprašanje: če šole v veliki večini zmorejo organizirati medicinsko zahtevne diete, zakaj bi bilo tako težko vsaj pregledno označiti sestavine in pri določenih otrocih omogočiti osnovno prilagoditev?

Ne gre več samo za hrano

Na koncu je to zgodba o tem, kakšno šolo želimo. Takšno, ki otroku reče: prilagodi se ti, ker je sistem prevelik, da bi videl tvojo stisko? Ali takšno, ki razume, da se spoštovanje drugačnosti začne pri majhnih, vsakdanjih stvareh – tudi pri kosilu?

Lobnik je očitno odprl temo, ki presega jedilnike. Odprl je ogledalo. In vprašanje, ki ostaja, je preprosto: bomo v njem pogledali dovolj iskreno?

Pripravil: I.M.

Vir:STA; Ustava Republike Slovenije; Zakon o varstvu pred diskriminacijo; Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih (2024); Freepik