Švarc Pipanova skuša upravičiti Golobovo avtoritarno vedenje

Nekdanji ministrici Dominiki Švarc Pipan se zdi spodobno, da javno moralizira o zadnji odločitvi KPK, ki je v aferi Bobnar ugotovila, da je predsednik vlade kršil integriteto. V bran mu je stopila v skrajno levi Mladini.

Gre pa seveda za isto ministrico, ki je bila primorana v odstop zaradi lastne afere “Litijska”, v kateri je nastopala kot ključna oseba – podpisnica pogodbe, s katero je država kupila razpadajočo stavbo, ki naj bi služila potrebam sodstva. Pa ne bo nikoli, saj razpada, sploh pa njena konfiguracija ne ustreza sodniškemu delu. Ne samo to, stavba je bila drastično preplačana.

Slovenska javnost je ob izbruhu afere pričakovala ministričino pravno odgovornost, a je ni dobila. Ministrica je zaradi afere odstopila, verjetno po navodilu predsednika vlade, torej je prevzela politično odgovornost. Roki pravice pa se bo očitno izognila, saj pravosodni sistem preganja zgolj njene sodelavce.

Švarc Pipanova se je po odstopu za nekaj časa potuhnila, zdaj pa se bo očitno znova začela pojavljati v javnosti, kot pravnica. S pravnim mnenjem, s katerim skuša braniti politične posege v policijo. Za Mladino je napisala prispevek z naslovom: “KPK na tankem ledu”. S podnaslovom: “Od varovanja integritete do njene instrumentalizacije”.

Vir: Zajem zaslona, Mladina

V aferi Bobnar je zadeva preprosta. Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja Boštjan Lindav sta razkrila Golobove politične pritiske na delo policije. Aktualni (še vedno) predsednik vlade je zahteval kadrovske spremembe. Še bolj jasno rečeno, zahteval je čiščenje “janšistov”, pri čemer “janšisti” verjetno niso bili zgolj tisti, ki so v času prejšnje vlade korektno opravljali svoje delo, pač pa tudi tisti, ki bi ga lahko v tej ali drugi zadevi ogrožali … s tem, da bi opravljali policijsko delo.

Skratka, predsednik vlade je zahteval čistke po vseh državnih sistemih, ki jih je z veliko manj taktnosti pojasnil na področju medijev. RTV je bilo potrebno očistiti “janšistov”, je javno priznal na RTV. Podobno pa je priznal Bobnarjevi v dveh SMS-sporočilih.

Poskus legitimacije premierjevega avtoritarnega vedenja

Švarc Pipanova političnih vplivov oz. pritiskov sploh ne zanika. Nasprotno, upravičuje jih, skuša najti način, kako legitimirati premierjeve čistke. Dela se loti tako, da čitke preimenuje. Pravi, da je bil premier zaskrbljen nad “kadrovsko sliko”.

“Ta primer ni spor o dveh SMS-sporočilih. Gre za precedens. Za vprašanje, ali bomo predsednika vlade še razumeli kot političnega vodjo izvršilne oblasti – seveda v okviru ustavnih in zakonskih pristojnosti – ali pa kot funkcijo, omejeno na sterilne, politično agnostične okvire, kar je samo po sebi kontradikcija. Če bi tak standard postal ustaljena praksa, bi lahko že izražanje nezadovoljstva predsednika vlade nad delovanjem kateregakoli resorja – zdravstva, obrambe, energetike – v neformalni komunikaciji postalo predmet integritetne presoje. S tem pa bi integriteta nehote postala orodje samocenzure političnega vodenja,” je zapisala.

Nekdanja ministrica skuša premierjeve zahteve po čistkah v policiji predstaviti kot običajno nezadovoljstvo nad delovanjem državnih resorjev. A predsednik vlade ni izražal nezadovoljstva nad delovanjem policije, ravno nasprotno. Predsednik je izražal nezadovoljstvo nad tem, da imajo znotraj policije vodstvene funkcije osebe, ki so v slovenski družbi nezaželene, pregovorni “janšisti”.

Po svoje ima ministrica prav. Zdi se, da policija v veliko primerih v preteklosti ni delovala kot de facto neodvisen organ. Denimo v njenem primeru – v aferi “Litijska” namreč preganja zgolj njene sodelavce, ne pa nje same, podpisnice pogodbe, s katero je bil izvršen nakup razpadajoče stavbe.

S. K.