Ste ponoči opazili bel steber ob avtocesti pri Brežicah? Ne gre za požar

Če ste se v zadnjih dneh ponoči peljali po avtocesti iz smeri Zagreba proti Ljubljani ali v obratni smeri, ste lahko kmalu po prehodu meje na Obrežju, nekaj kilometrov naprej od Brežic, opazili nenavaden prizor. Nad ravnico se dviga močan bel steber, ki v temi in zimskem zraku deluje skoraj dramatično. Marsikdo ob prvem pogledu pomisli na požar ali industrijsko nesrečo. V resnici gre za povsem normalen pojav, povezan z delovanjem Nuklearne elektrarne Krško.

Nočni prizor, ki pa ni požar

Zakaj je para ponoči tako izrazita?

Bel steber, ki je ponoči še posebej viden, ni dim, temveč vodna para. Ta nastaja v hladilnih stolpih, ki so del varnostnega in okoljskega sistema elektrarne. Pozimi, ob nizkih temperaturah in mirnem vremenu, je kontrast med toplim zrakom iz sistema in hladnim okoliškim zrakom zelo izrazit. Para se zato ne razprši takoj, temveč se dviga visoko in ostaja vidna na več kilometrov razdalje.

Podoben učinek lahko opazimo tudi pri dihanju v mrzlem jutru, le da je v tem primeru obseg neprimerno večji.

Kdaj in zakaj se hladilni stolpi uporabljajo?

Hladilni stolpi v Nuklearni elektrarni Krško ne obratujejo ves čas. Vklopijo se ob določenih razmerah, predvsem takrat, ko bi neposredno hlajenje z vodo iz Sava lahko preveč vplivalo na temperaturo reke.

To se zgodi ob nizkem ali zelo visokem pretoku Save, v obdobjih, ko reka vsebuje več naplavin ter ob neugodnih hidrometeoroloških razmerah. Cilj sistema je jasen: zagotoviti, da se temperatura Save ne zviša za več kot tri stopinje Celzija nad naravno vrednostjo.

Kako deluje sistem hladilnih stolpov?

Tehnično gledano gre za zelo prilagodljiv sistem. Dve črpalki lahko preusmerita do 15 kubičnih metrov vode na sekundo v hladilne stolpe. Tam se voda ohladi s pomočjo zraka iz okolice, nato pa se gravitacijsko vrača nazaj v sistem hlajenja.

Sistem je zasnovan tako, da lahko:

• deluje le ena črpalka,
• obratujejo posamezni hladilni stolpi,
• se kombinira delovanje ventilatorjev glede na vremenske razmere.

Hladilni stolpi lahko v okolje odvedejo med 400 in 600 megavatov toplotne energije, odvisno od temperature zraka, vlage in vetra.

Hladilni stolpi v NEK

Zakaj se prizor zdi dramatičen prav ob avtocesti?

Poseben učinek ima tudi lokacija. Avtocesta pri Obrežje poteka po odprtem prostoru, kjer ni veliko svetlobnega onesnaženja. Ko se bel steber osvetli z industrijsko razsvetljavo in se nad njim zadržuje nizka oblačnost, dobi pojav skoraj filmski videz.

Za voznike, ki območja ne poznajo dobro, je prizor lahko zaskrbljujoč. A gre za enega najbolj nadzorovanih in varnih procesov v energetskem sistemu države.

Zakaj to ni razlog za skrb?

Para iz hladilnih stolpov ni radioaktivna in ne pomeni nobene nevarnosti za okolje ali ljudi. Gre zgolj za odvečno toploto, ki se v obliki vodne pare oddaja v zrak. Takšni sistemi so standardni v jedrskih elektrarnah po vsem svetu in delujejo pod strogim nadzorom.

Vidnost pojava je zgolj posledica vremenskih razmer, ne pa spremembe v varnosti obratovanja.

Ko nočni prizor dobi razlago

Naslednjič, ko boste ponoči peljali mimo Brežic in opazili bel steber, boste vedeli, da gledate v del kompleksnega sistema, ki skrbi za ravnovesje med proizvodnjo energije in varovanjem okolja. Prizor, ki na prvi pogled deluje zaskrbljujoče, je v resnici dokaz natančno nadzorovanega delovanja ene ključnih energetskih naprav v Sloveniji.

Priimek Božiček v Sloveniji: redek, a izrazito regionalen

Objava Ste ponoči opazili bel steber ob avtocesti pri Brežicah? Ne gre za požar se je pojavila na Vse za moj dan.