.jpg)
2 days ago
20
ARTICLE AD
Priljubljeni trajektni pristanišči, ki ju za na otok Cres in Lošinj uporabljajo Slovenci, je pobelil sneg. V torek, 6. januarja 2026, so se prebivalci in obiskovalci dveh priljubljenih jadranskih otokov zbudili v prizoru, ki bolj spominja na notranjost Balkana kot na severni Jadran.
Trajektni pristanišči Porozina na otoku Cres in Valbiska na otoku Krku sta bili pobeljeni s snegom, temperature pa so se spustile do ledišča. Gre za pojav, ki je redek, a ne nemogoč, in prav zato je vzbudil veliko pozornosti tako med domačini kot med turisti.
Še toliko bolj zanimivo je dejstvo, da so nekateri obiskovalci le nekaj dni prej novoletne praznike preživljali v soncu, ob razmeroma toplem vremenu, nekateri celo v morju.
Sneg, Porozina (Cres), Valbiska (Krk)Redkost, ki pa je domačini poznajo
Sneg na otokih, kot sta Cres in Krk, ni povsem neznan pojav, vendar se pojavi le ob specifični kombinaciji vremenskih dejavnikov. Hladna zračna masa iz notranjosti Evrope mora prodreti vse do obale, hkrati pa mora biti v zraku dovolj vlage. Takšni pogoji se na severnem Jadranu ustvarijo redko, pogosto le nekajkrat na desetletje.
V zadnjih desetih letih so otočani že doživeli posamezne snežne epizode, a praviloma kratkotrajne in lokalne. Tokratni prizori pobeljenih cest, parkirišč in trajektnih ramp sodijo med bolj izrazite primere zadnjih let.
Porozina in Valbiska pod snežno odejo
Trajektni pristanišči Porozina na Cresu in Valbiska na Krku sta za številne Slovence dobro znani točki. Prav prek teh dveh povezav poleti in tudi v prehodnih obdobjih poteka velik del prometa proti južnemu delu Kvarnerja.
Sneg v takšnih pristaniščih predstavlja poseben izziv, saj infrastruktura ni prilagojena zimskim razmeram, kakršne so običajne v celinski Hrvaški ali Sloveniji.
Od kopanja do snega v nekaj dneh
Eden najbolj presenetljivih vidikov letošnjega vremenskega preobrata je kontrast z razmerami ob koncu leta. Med novoletnimi prazniki so se temperature na severnem Jadranu več dni gibale nad povprečjem za ta čas. V Mali Lošinj so nekateri obiskovalci izkoristili mirno morje in sonce ter se celo kopali, kar je sicer značilno bolj za jesen kot za zimo.
Takšen prehod iz skoraj pomladnega v povsem zimsko vreme v nekaj dneh je redek, a ne neobičajen v obdobjih izrazitih vremenskih sprememb. Prav hitri kontrasti pogosto ustvarijo pogoje za pojave, ki jih na določenem območju ne pričakujemo.
Zakaj sneg na otokih vedno znova preseneti?
Na Jadranu prevladuje prepričanje, da je zima blaga in brez snega. To v večini primerov drži, vendar severni del Jadrana leži dovolj blizu celinskih vplivov, da lahko ob določenih vremenskih vzorcih doživi tudi povsem zimske razmere.
Otokom sicer pomaga toplota morja, ki običajno prepreči večje ohlajanje, a kadar je dotok hladnega zraka dovolj močan, ta zaščitni učinek oslabi. Rezultat so kratke, a izrazite snežne epizode, ki jih domačini hitro zabeležijo kot nekaj posebnega.
Vizualni kontrast, ki pritegne pozornost
Pobeljen trajekt ob sivem morju, zasnežene palme in bele ceste ob obali ustvarjajo prizore, ki so na družbenih omrežjih hitro zaokrožili. Prav ta vizualna nenavadnost je eden od razlogov, da so tovrstni dogodki zanimivi tudi širši javnosti.
Za turiste, ki so otoke obiskali v prepričanju, da jih čaka milejša zima, je bil prizor skoraj filmski. Za domačine pa opomnik, da tudi Jadran pozimi zna pokazati povsem drugo plat.
Opomnik na nepredvidljivost vremena
Dogajanje na Cresu in Krku kaže, kako hitro se lahko vremenske razmere spremenijo. Čeprav sneg na teh otokih ostaja izjema, ni več popolna senzacija. Pojavlja se dovolj pogosto, da nanj ne moremo gledati kot na nemogoč pojav. Hkrati pa dovolj redko, da vsakič znova pritegne pozornost.
Takšni dnevi ostanejo v spominu prav zaradi kontrasta med pričakovanim in dejanskim. Jadran, ki ga večina povezuje s soncem, morjem in poletjem, se je za kratek čas prelevil v zimsko kuliso.
Objava Sneg na Cresu in Krku: prizor, ki ga na Jadranu ne vidimo pogosto se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)