Slovesnost ob 83. obletnici ustanovitve Šlandrove brigade na Šipku nad Blagovico

V nedeljo, 9. avgusta je na Šipku pri Gabrju pod Špilkom potekala slovesnosti v počastitev 83-letnice ustanovitve VI. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade “Slavka Šlandra”.

Na slovesnosti so se zbrali številni občinski in krajevni predsedniki in predstavniki  Združenj borcev za vrednote NOB iz Domžal, Celja, Mozirja, Žalca, Moravč in Lukovice, praporščaki, predsedniki in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij, častna enota območnega združenja Slovenskih častnikov Domžale, člani društev Sever in Triglav,  veterani vojne za Slovenijo,  županja občine Lukovca mag. Olga Vrankar in župani oziroma predstavniki sosednjih občin  ter številni občani in občanke.

Po slovesnem prihodu številnih praporščakov k spomeniku je zadonela slovenska himna v izvedbi klape Sidro. Nato  smo prisluhnili tokratni povezovalki Evi Pervinšek, ki je v začetku nanizala nekaj podatkov ter naglasila, da smo se zbrali, da počastimo spomin na eno ključnih formacij slovenskega odporniškega gibanja, ki je svojo pot začela avgusta 1943 z namenom, da nemškim okupacijskim enotam onemogoča prometne zveze v Črnem grabnu, Tuhinjski dolini in Zgornji Savinjski dolini. To je bila brigada v sestavi narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije. Ustanovljena je bila v času, ko so bili naši kraji okupirani, narod zatrt, a duh – neuklonljiv.

Nato je izrekla posebno dobrodošlico slavnostnemu govorniku gospodu Marijanu Križmanu, predsedniku Združenj Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije, županji Občine Lukovica magistrici Olgi Vrankar ter županom oz. predstavnikom sosednjih občin.

V vojnih letih so se iz najgloblje bolečine rojevale številne pesmi. Klapa Sidro je zapela pesem  Oblaki so rdeči, ki govori o odhodu fantov v vojsko in minljivosti. Napovedovalka Eva je prebrala pesem Karla Destovnika Kajuha  “Materi padlega partizana”, ki združuje bolečino izgube in veličino ljubezni – do matere, do doma, do domovine. Pesem se zaključi s citatom:  “Lepo je, veš, mama, lepo je živeti, toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!”  

Nato je zbrane nagovorila županja Občine Lukovica mag. Olga Vrankar, ki je dejala: “Spoštovane dame in gospodje, spoštovane tovarišice in tovariši, cenjeni gostje, dobrodošli tukaj na Šipku, na kraju, kjer je bila pred 83 leti ustanovljena 6. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Slavka Šlandra. To mesto nas vsako leto znova opominja, kako pomembni so pogum, svoboda in solidarnost. Predvsem pa nas opominja na hvaležnost – globoko hvaležnost vsem tistim, ki so se v takratnih težkih časih združili, stopili skupaj in si za nas izborili svobodo ter prihodnost našega naroda. To zavezo moramo ohranjati tudi danes in v prihodnje. Še naprej moramo negovati spoštovanje, medsebojno razumevanje ter vrednote, kot sta mir in svoboda. Ob tej priložnosti se želim tako kot vsako leto posebej zahvaliti krajanom vasi Gabrje, ki so vedno pripravljeni pomagati pri organizaciji te slovesnosti. Hvala tudi vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k temu, da lahko današnjo prireditev izvedemo. V posebno čast pa si štejem, da je danes med nami tudi predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, tovariš Marjan Križman. In seveda hvala tudi vam, spoštovani obiskovalci, ki ste si danes vzeli čas in prišli na to slovesnost. Vaša prisotnost dokazuje, da spomin na te pomembne dogodke še kako živi in da ne sme oditi v pozabo. Dolžni smo ohranjati ta spomin, saj vemo, da mir in svoboda nista samoumevna. Zato si moramo zanje prizadevati tudi danes. Naša odgovornost je, da vrednote, ki so bile v preteklosti tako težko izborjene in so danes še kako pomembne, prenašamo tudi na mlajše rodove. Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej.”

V Šlandrovi brigadi so se borili številni mladi fantje iz Štajerske, Koroške, Gorenjske in Dolenjske in med njimi je bil tudi pesnik Peter Levec – Boris. Svojo mladost je preživel na Vrhu nad Krašnjo, osnovno šolo je obiskoval v Krašnji, partizansko vojno pot pa večinoma preživel prav v Šlandrovi brigadi – enoti, ki je pogosto delovala na njegovem domačem terenu. Tam ni bil le opazovalec dogajanja, temveč globoko vpet v življenje in boj – kar se zrcali tudi v njegovi poeziji. Leta 1945 je izdal zbirko pesmi Koraki v svobodo, v kateri je utrip partizanske poti pretopil v verze. Prisluhnili smo njegovim besedam – njegovi pesmi z naslovom Požgana vas in v nadaljevanju še pesmi Mateja Bora Skozi mesečino, veter, sneg, ki jih je prebral Anton Praznik. 

Po recitalu je do besede prišel slavnostni govornik slovesnosti gospod Marijan Križman, predsednik Združenj Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije, ki je dejal: “Spoštovana gospa županja, spoštovani zbor! Najprej se vam spoštovana županja v imenu Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije iskreno zahvaljujem za vaš odnos, podporo in prizadevanja, da so naše slovesnosti dostojne in odmevne. Brez podpore občin in njihovih županov bi bile številne naše prireditve veliko skromnejše.

Danes smo se zbrali, da bi s spoštovanjem obudili spomin na ustanovitev Šlandrove brigade. Njena ustanovitev 6. avgusta 1943 na Šipku je ljudem v teh krajih pomenila pomemben znak upora, samozavesti in upanja, da bo fašizem in nacizem premagan. Kot beremo v zgodovinskih virih, med drugim v knjigi Črni graben Staneta Stražarja, je bila 6. štajerska brigada, ustanovljena po ukazu Glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Poimenovana je bila po padlem narodnem heroju Slavku Šlandru. V njej so bili Kamniški, Zasavski in Savinjski bataljon ter številni novi borci. Mnogi med njimi sprva niso imeli niti orožja. Njena bojna pot je bila težka. Po spopadih na Štajerskem je brigada dobila nalogo, da se umakne proti Dolenjski. Pri tem jo je ovirala velika nemška hajka. Hudi boji so potekali na območju Murovice, Moravč in Zasavske Svete Gore. To niso zgolj imena krajev. To so kraji spomina. Kraji, kjer so ljudje tvegali in izgubljali življenja, ker so verjeli, da je mogoče živeti brez okupacije in nasilja. Zato je pomembno, da zgodovinskega spomina ne prepuščamo trenutni politiki. Zgodovine ne moremo spreminjati zato, ker nam njena posamezna poglavja niso všeč. Danes ponovno poslušamo poskuse, da bi se narodnoosvobodilni boj prikazovalo kot nekaj, kar ni bilo povezano z evropskim in svetovnim bojem proti fašizmu in nacizmu. Poskuša se zmanjševati pomen partizanskega gibanja, njegove borce in njihove žrtve pa postavljati pod vprašaj. Toda zgodovinski spomin ni stvar dnevne politike. Je odgovornost do mrtvih in do živih. Lahko govorimo o napakah, ki so bile storjene med vojno in po njej. O njih je treba govoriti odkrito in na podlagi zgodovinskih dejstev. Toda zaradi napak ne moremo izbrisati temeljnega dejstva: slovenski narodnoosvobodilni boj je bil del boja proti fašizmu in nacizmu. In prav zato moramo biti previdni, ko se danes ponovno pojavljajo poskusi relativizacije fašizma, nacizma in kolaboracije. Fašizem ni zgolj zgodovinski pojem. Ko začnejo ideologija, sovraštvo in avtoritarizem dobivati prednost pred človekovim dostojanstvom, svobodo in pravno državo, je dolžnost vsake generacije, da prepozna nevarnost. Zato so spomeniki, proslave in spominske slovesnosti pomembni. Ne zato, da bi živeli v preteklosti, ampak zato, da preteklosti ne bi pozabili. Šlandrova brigada in njeni borci so del te zgodovine. Njihova žrtev je del zgodovine slovenskega naroda in del evropskega boja proti fašizmu. Naša naloga je, da ta spomin ohranimo. Ne zaradi sovraštva do kogarkoli, ampak zaradi spoštovanja do tistih, ki so za svobodo plačali najvišjo ceno. Spoštovana županja, hvala, ker ste mi zaupali slavnostno besedo. Sprejel sem jo s ponosom in spoštovanjem.” Svoj nagovor pa zaključil z besedami: “Srečno – in smrt fašizmu!”

Vsem padlim v spomin so mag. Olga Vrankar, županja Občine Lukovica, Marjan Križman, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Lukovica, Igor Kanižar, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik in predsednik pokrajinskega sveta Združenja borcev za Osrednje-slovensko območje (Domžale, Kamnik, Litija, Lukovica,  Mengeš, Moravče, Trzin) položili venec k spomeniku.

Srečanje se je zaklučilo z igranjem partizanskih pesmi na harmoniko, ki so jih zaigrali Uroš Križman, Tone Habjanič in 97-letni Srečo Strehar. Sledilo je prijetno druženje v senci mogočnih dreves, ki v sebi skrivajo številne skrivnosti, tudi tiste iz let ustanovitve Šlandrove brigade.

Drago Juteršek; Foto: Drago Juteršek