Škocjanske jame v prvem polletju obiskalo za skoraj petino več turistov

Regijski park Škocjanske jame je v prvem polletju naštel okoli 88.000 obiskovalcev, kar medletno pomeni rast za skoraj petino. Prometni kaos na avtocestah in posledične zamude obiskovalcev pa močno otežujejo dnevno logistiko. Podobne težave beleži tudi Postojnska jama. Upravljalci kljub temu uspešno varujejo občutljivo naravo in preprečujejo gnečo.

Letošnji polletni obisk Škocjanskih jam torej presega lanske številke za 18 odstotkov, tiste iz leta 2024 pa za več kot 23 odstotkov. Prihodki od prodaje vstopnic so v prvih šestih mesecih leta nanesli 1,4 milijona evrov, v primerljivem obdobju lani pa 1,1 milijona evrov, je za STA pojasnila direktorica Polona Kovačič.

Večino gostov predstavljajo tuji turisti. Njihov delež namreč obsega 83,5 odstotka vseh obiskovalcev. Domači turisti tvorijo nekaj več kot 16 odstotkov obiska. Največ tujih turistov prihaja iz Nemčije. Sledijo gosti iz Italije, Poljske, Češke in Združenih držav Amerike, navaja vodstvo zavoda.

Glavni operativni izziv trenutno prinašajo razmere na cestah, pa ne le v Škocjanskih, temveč tudi v Postojnski jami. Prometni zamaški in nesreče namreč povzročajo zamude gostov. “Obisk potem uspešno prilagodimo in probleme sproti rešujemo,” opisuje Kovačič za STA.

Dolgoročni izziv tako predstavlja predvsem mobilnost. Upravljalci želijo namreč olajšati prihod ljudem brez lastnega prevoza, javni prevoz pa trenutno ponuja veliko prostora za izboljšave.

Škocjanske jame so sicer občutljivo naravno okolje, zato vodstvo redno omejuje število gostov v posameznih terminih in obisk strogo nadzoruje. Priporoča tudi nakup vstopnic vnaprej. “Na ta način preprečimo slabo voljo,” je dejala direktorica Kovačič.

Škocjanske jame letos obeležuje dve pomembni obletnici. Organizacija praznuje 40 let vpisa na seznam organizacije Unesco in 30 let ustanovitve regijskega parka Škocjanske jame. Zaposleni trenutno vodijo pomembno obnovo gradu Školj, kjer delavci opravljajo restavratorska dela. Upravljalci prav tako redno obnavljajo kale in suhe zidove ter krčijo zaraščene kraške površine. Naravovarstveni ukrepi močno izboljšujejo življenjske prostore številnih živali in rastlin na območju Natura 2000, so sklenili za STA.