Rečete šlafrok ali bademantl? Beseda, ki razkrije več, kot si mislite

Vprašanje se zdi preprosto in skoraj vsakdanje. Zjutraj vstanete, se ogrnete v toplo oblačilo in greste proti kuhinji. Ampak kako temu sploh rečete? Šlafrok ali bademantl? Odgovor pogosto pove več kot le izbiro besede. Razkrije lahko okolje, iz katerega prihajate, generacijo, pa tudi vplive jezika, ki so se v Sloveniji nalagali desetletja.

Šlafrok ali bademantl

Ena stvar, dve besedi in več pomenov

Gre za isto oblačilo. Za dolg ali kratek kos, ki ga oblečemo doma, najpogosteje zjutraj ali zvečer. Razlika je v poimenovanju, ki se je oblikovalo skozi zgodovino in rabo v vsakdanjem govoru.

Šlafrok je del splošnega pogovornega jezika

Beseda šlafrok je danes zelo razširjena in jo uporabljajo skoraj vse generacije. Zveni domače, mehko in nekoliko pogovorno. V mnogih okoljih je postala nevtralna izbira, ki ne izstopa. Pogosto jo slišimo tudi v medijih, oglasih in opisih izdelkov, kar dodatno utrjuje njen položaj.

Bademantl ima bolj izrazit značaj

Bademantl zveni drugače. Nekoliko bolj starinsko, bolj nemško in bolj regionalno. Pogosteje se pojavlja v določenih delih Slovenije in v govoru starejših. Za nekatere ima pridih nostalgije, za druge pa jasno označuje, da sogovornik ne prihaja iz istega okolja.

Od kod sploh prihajata ti dve besedi?

Obe poimenovanji imata jasen izvor v tujih jezikih, ki so skozi zgodovino močno vplivali na slovenščino.

Beseda šlafrok izvira iz nemške zveze Schlafrock, dobesedno »spalni plašč«, kar zelo natančno opiše njegovo prvotno funkcijo. V slovenski rabi se je izraz sčasoma poenostavil in fonetično prilagodil, zato danes zveni povsem domače.

Bademantl pa izhaja iz nemške besede Bademantel, kar pomeni »kopalni plašč«. Ta izraz se je v slovenščini ohranil predvsem v pogovornem jeziku in narečjih ter pogosto označuje nekoliko debelejši, toplejši kos oblačila. Razlika v izvoru pojasnjuje tudi razliko v občutku, ki ga besedi ustvarjata, ena deluje bolj vsakdanja, druga pa bolj tradicionalna in regionalno obarvana.

Zakaj imamo v slovenščini toliko dvojnih izrazov?

Slovenski jezik je skozi zgodovino prevzemal besede iz nemščine, italijanščine in drugih jezikov. Nekatere so se povsem udomačile, druge so ostale vezane na regije ali družinski govor.

Jezik, ki se prenaša doma

Veliko ljudi uporablja izraz, ki so ga slišali doma kot otroci. Ne zato, ker bi o tem razmišljali, ampak zato, ker je postal del njihovega jezika. Tako se besede ohranjajo, tudi ko uradni jezik ali mediji spodbujajo druge oblike.

Katera beseda je pravilna?

Vprašanje pravilnosti je v tem primeru manj pomembno kot raba. Obe besedi sta razumljivi in v pogovornem jeziku sprejeti. Razlika je predvsem slogovna in kulturna. Nikakor pa ne boste zgrešili, če boste uporabili besedo kopalni plašč.

Raba v vsakdanjih situacijah

V trgovinah, spletnih opisih in sodobnih besedilih se pogosteje uporablja šlafrok. Bademantl pa ostaja živ v pogovorih, spominih in narečjih. Nobena izbira ni napačna, pomembno je, da sogovornik razume, o čem govorite.

Zakaj so takšne teme zanimive tudi danes?

Vprašanja o besedah vzbudijo radovednost, ker so osebna. Vsak ima svojo izkušnjo in svoj odgovor. Prav zato se takšne teme pogosto znajdejo v pogovorih, komentarjih in delitvah na družbenih omrežjih. Jezik ni le pravilo, temveč ogledalo vsakdana. In včasih že ena sama beseda pove, kje se počutimo doma.

Škaf, ajmer, lavor, hobok – veste, kaj je kaj? Besede, ki Slovence pogosto zmedejo

Beseda »Kanmalne« – od kod izvira in kaj pomeni?

Kako je izraz protfan zaznamoval kuhinje – in zakaj ga zdaj skoraj ni več

“Je bela cesta” – pozabljena slovenska kletvica, ki pove več, kot se zdi

Objava Rečete šlafrok ali bademantl? Beseda, ki razkrije več, kot si mislite se je pojavila na Vse za moj dan.