Razpad sistema: Kako je Golob “zagotovo” spremenil v nove politične standarde

Robertu Golobu je KPK najbrž zadala politično smrtni udarec, ko je dokončno ugotovila, da je z dvema SMS-oma takratni ministrici za notranje zadeve Tatjani Bobnar nedvomno kršil zakon o integriteti. Če so nekateri optimisti pričakovali, da bo odstopil, so tisti, ki ga spremljajo in poznajo že vnaprej vedeli, da bo odgovoril s prgiščem sprenevedanj. Branil se je s skoraj neverjetnimi izgovori. Njegovo politično nehigieno pa opravičujejo tudi v koalicijskih SD in Levici.

Spomnimo: Robert Golob je pred volitvami leta 2022 tako na RTV Slovenija kot na A Kanalu dobil vprašanje, ali bi odstopil s premierskega položaja, če bi KPK ugotovila kršitev zakona o integriteti, na kar je odločno odgovoril z: “Zagotovo.”

Skoraj celoten mandat kasneje je KPK res ugotovila kršitev integritete, in to na tako občutljivem področju, kot je kadrovska politika v policiji, kjer so SMS-i dajali jasen vtis, da si kot predsednik vlade, ki se je sicer tudi sam znašel v preiskavah, želi nastaviti sebi prijazne vrhovne poveljnike policije. Bo odstopil? Seveda ne. Urošu Slaku je povedal, da si je “integriteto predstavljal popolnoma drugače, kot jo danes interpretira KPK”, karkoli naj bi to že pomenilo.

Kaj bi lahko bil “drugi kontekst”?

Pravi, da je besedo dal v “popolnoma drugem kontekstu”. Kakšnem kontekstu ni razložil, je pa težko njegove besede interpretirati drugače kot pritisk na ministrico, saj ji je neposredno povedal, da je razočaran nad kadrovanjem in bi se rad glede tega z njo posebej dobil – o čem drugem bi torej razpravljala kot o kadrovanju? Gre za že skoraj neverjetno sprenevedanje.

V odločbi KPK sta sporni SMS-sporočili naslednji: “Jutro. Moram priznati, da postajam resno zaskrbljen s kadrovsko sliko v policiji. Dajva se ta teden dobiti samo na to temo. Poudarjam: resno zaskrbljen,” in “Nič mi ni všeč. Ker se ni izvršilo nič od dogovora. Pika. Dokončna pika.”

V oddaji je zatrdil, da je le “svoji lastni ministrici izrazil zaskrbljenost nad sliko v policiji” ter da tega ne smatra kot kršitev integritete.

“In ne, ne bom odstopil zaradi te obtožbe na podlagi teh dveh SMS-sporočil,” je bil odločen.

Predsednik vlade je razkril, da so obstajali seznami “janšistov” (Vir: Fotomontaža Demokracija)

Videti je skoraj, kot da bi se Golob delal norca – tako iz Slaka, medijev, političnih partnerjev kot državljanov. Enostavno mu ni jasno, da je kršitev integritete najvišjega funkcionarja že samo poizvedovanje po kadrovskih zadevah znotraj policije. Njegova obramba je tako banalna, kot da bi ga – retorično rečeno – dobili pri tem, da je preverjal, ali je bil izveden poskus umora, nato pa bi trdil, da umora ni naročil, temveč je le preverjal, ali je že izvršen, ker ga je skrbelo, kaj bi se zgodilo, če do umora ne bi prišlo.

Kako pa si je on predstavljal integriteto?

Po pogovoru s Slakom sodeč je zanj skrb za integriteto pomembna le takrat, ko nekaj domnevno počno drugi, sam pa je iz tega kot kakšen avtoritarec izključen. Povedal je, da si je v primeru integritete sam predstavljal stvari, kot: “ne bomo počeli tega, kar je počela prejšnja vlada.”

Foto: zajem zaslona

Prejšnjo vlado je brez vsakega temelja obtoževal nekakšnega “denarja nepojasnjenega izvora, kupovanja avtomobilov z gotovino in še bi lahko naštevali.” Niti ni dobro jasno, kaj je imel v mislih, vsekakor pa so te besede zrele za tožbo.

Njemu se v primerjavi s temi – fantomskimi – kršitvami, ki jih vidi le on, ne zdi nič spornega, da “lastni ministrici pošlje SMS, da je zaskrbljen nad kadrovsko sliko.”

Hude obtožbe zoper KPK

Hkrati pa se je v slogu svojega bivšega šefa, “pozitivnega Slovenca” Zorana Jankovića, lotil same integritete Protikorupcijske komisije.

“To je institucija, ki naj bi preprečevala korupcijo. Zaposlenih ima 50 ljudi, dve leti so se ukvarjali z SMS-sporočili, ki sem jih poslal politični ministrici,” je dejal in še enkrat ponovil, da komunikacija med ministrico in predsednikom vlade ne more biti kršitev integritete. “Še posebej ne takrat, ko predsednik vlade izrazi zaskrbljenost,” je dodal.

Predsednik vlade Robert Golob in ljubljanski župan Zoran Janković (Foto: BOBO)

Sicer pravilno izpostavlja, da se je KPK dve leti ukvarjala s tem, da ugotovi neizpodbitno – namreč, da je bila kršena integriteta. A to, da so potrebovali tako dolgo, govori predvsem v prid temu, da so bili do njega prijazni in so ga kljub očitni kršitvi ves mandat pustili, da v miru dela. Spomnimo: gre za razkritje, ki je staro skoraj toliko kot celoten Golobov mandat.

Golob pa tega ne vidi kot prijaznost, tem povzema kot zaroto: “Že to, da tako poročilo pride ven dva meseca pred volitvami, daje temu v resnici prizvok, da gre za politično obračunavanje in ne za resno skrb, da bi se preprečevala korupcija.”

Gre za hude obtožbe, saj je celotno institucijo, prav tako pa tudi direktorja institucije, obtožil sodelovanja v nekakšni opozicijski oziroma desni zaroti proti njemu.

Golob trdi, da je odločitev benigna

Golob poudarja, da odločba KPK ni pravnomočna, da nima nobene sankcije in da bo na sodišču dokazal, da je bila izdana v nasprotju z zakonom. Hkrati pravi, da KPK ni izdala odločbe, da mora odstopiti, tako da nihče ne more trditi, da ne spoštuje njihovih odločitev.

Vse lepo in prav. KPK mu res ni naložila, da mora odstopiti, a to breme si je premier pred volitvami nadel sam, ko je obljubil, da bo odstopil, če kak organ ugotovi, da je kršil integriteto. Pravi, da KPK ne napada, čeprav jo je le nekaj stavkov prej obtožil predvolilne zarote proti njemu.

Golob je predsednika KPK Roberta Šumija med vrsticami obtožil zarote proti njemu (Foto: STA)

Odločijo naj volivke in volivci

Golob celotno breme odločitve KPK prelaga na volivke in volivce, pri čemer je celo posvaril, da bi njegov odstop pripeljal do kaosa v državi, rekoč: “O tem naj se odločijo volivke in volivci, ali je bila ta kršitev zaradi teh dveh SMS-sporočil res nekaj, zaradi česar bodo državo prepustili kaosu, jaz pa naj odstopim in se podam v drugo življenje. Včasih se mora voditelj odločiti med manjšim zlom. To, da sem kršil besedo izven konteksta, je manjše zlo v primerjavi s tem, kar bi potegnilo za seboj, če bi danes odstopil samo zaradi dveh sporočil, za kateri sem še vedno prepričan, da v resnici ne gre za kršitev integritete. Če bi danes odstopil, bi dejansko pripeljal v državo dva meseca pred volitvami kaos.”

Se pravi, predsednik vlade je prepričan, da država brez njega sploh ne bi bila sposobna funkcionirati in da bi – dva meseca pred volitvami – prišlo do “kaosa”, če bi on vlado vodil zgolj administrativno do imenovanja novega mandata. Videti je, da Golob živi v nekem povsem svojem svetu, ki nima nobene povezave z resničnostjo, hkrati pa je še vedno prepričan, da mu bodo volivci stali ob strani. Pri tem se morda opira na izkušnje bivšega šefa Jankovića, ki v Ljubljani uživa mogočno podporo kljub celemu kupu kazenskih postopkov proti njemu in njegovi družini. Celotna Slovenija pa seveda ni Ljubljana.

V SD in Levici so Golobovo izmikanje politični odgovornosti sprejeli in ga v tem podpirajo, kar je politično nerazumljivo.

Na obe koalicijski stranki in kabinet predsednika republike smo poslali naslednja vprašanja:

I. K.