Pretirane podražitve vzbujajo sume

Draginja klati po svetu in Evropi, iz tega seveda nista izvzeti Italija in Furlanija - Julijska krajina. V teh dneh se je pod drobnogledom znašlo ravnanje verig italijanskih supermarketov, zaradi katerega je neodvisni organ za varstvo konkurence (t. i. Antitrust) uvedel preiskavo. Sočasno pa se je avstrijska vlada za blažitev blaginje odločila znižati davek na dodano vrednost (DDV) za nekatera osnovna živila. Inflacija je v zadnjih letih postala neizogibno dejstvo. Sum italijanskega varuha konkurence pa je ta, da so se cene živil v supermarketih povišale nesorazmerno.

Romantična predstava Italijanov, ki opravljajo svoje nakupe v manjših vaških oziroma četrtnih trgovinah, ne drži več. Italijani namreč opravijo 84 odstotkov svojih nakupov v prodajalnah velikih verig supermarketov. Zato bi lahko imela neutemeljena povišanja cen v tovrstnih prodajalnah velike posledice za italijanske denarnice.

Skoraj 2000 evrov letno dražje

Organ za varstvo konkurence poudarja, da so se cene živil med oktobrom 2021 in oktobrom 2025 zvišale znatno hitreje kot splošni kazalniki draginje. Podrobneje so se izdatki za hrano v teh štirih letih zvišali za 24,9 odstotka, splošni kazalnik cen pa za »le»« 17,3 odstotka. Varuh konkurence opozarja tudi na nesorazmerno moč, ki naj bi jo imele verige supermarketov v odnosu do kmetov. Zato nameravajo podrobneje preučiti, kako nakupujejo verige svoje blago, tudi preko zadrug in nakupovalnih central. Raziskati nameravajo tudi morebitne stroške, ki jih verige terjajo od dobaviteljev za marketinške oziroma splošne storitve.

Vsedržavno združenje potrošnikov Codacons, ki je sicer tisto, ki je vložilo prijavo pri organu za varstvo konkurence, je izračunalo, da 25-odstotni porast cen živil stane povprečno družino 1404 evrov dodatnih izdatkov v primerjavi z letom 2021. Družine z dvema otrokoma pa se spopadajo z 1915 evrov višjimi letnimi izdatki.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku