Podelitev nagrade priložnost za pogled v preteklost in prihodnost

Sedemdeset let Mladike je za nami, kako pa naj se kulturna revija pripravi na naslednjih sedemdeset? Na podelitvi nagrade vstajenje je beseda tekla prav o tem, saj je nagrado prejela revija, prireditev pa je bila idealen trenutek za pogled v preteklost in prihodnost.

Ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani se je začel z nastopom na klavirju mladega virtuoza Evana Milanija. Nato je urednica založbe Mladika Nadia Roncelli prebrala utemeljitev, s katero je odbor za podelitev nagrade vstajenje izbral Mladiko ob 70-letnici neprekinjenega izhajanja. Maja Vrtovec je v imenu Zadružne kraške banke Trst Gorica vršilcu dolžnosti odgovornega urednika revije Ivu Jevnikarju izročila denarno nagrado. Publiko in urednika je razveselila z novico, da bo banka sklenila petnajst letnih naročnin za vse poslovalnice.

Predana trem Slovenijam

Ivo Jevnikar je v pogovoru z Nadio Roncelli predstavil preteklost in sedanjost revije. Rodila se je v krogu profesorja Jožeta Peterlina, torej istega kolektiva, ki skrbi tudi za snidenja Društva slovenskih izobražencev in študijske dneve Draga. Mladika je nastala iz želje po komuniciranju, leto 1990 je bilo spričo uvedbe javnega financiranja za tisk prelomno. Avtorji pišejo sicer prostovoljno, grafično oblikovanje pa terja strokovnjake. Mladika je bila od nekdaj predana trem Slovenijam, torej matici, zamejstvu in zdomstvu. Slednjemu nenazadnje tudi zaradi osebnih stikov med tistimi, ki so v Trstu preživeli nekaj let pred izselitvijo v tujino.

»Mladiko izdaja en del Slovencev, ki ni tako zaprt,« je o nazorih delokroga revije dejal Jevnikar. »Nagovarjamo vse, ki so dobre volje.« Bralstva, je ocenil, je danes verjetno več v matici kakor v zamejstvu. Polemik in ostrejših kritik zadnja leta ni bilo, »morda ker premalo berejo,« se je pošalil. Vsekakor izhaja Mladika iz »katoliškega etosa naše skupne slovenske tradicije«. Za prihodnost si je zaželel, da bi revija izhajala bolj redno, kar bi omogočilo naglejše odzive na aktualno dogajanje.

Jezik in stik z mladimi

Slovenistka Vilma Purič je spregovorila o literarni plati revije, ki prireja istoimenski literarni natečaj od leta 1977. Po številu prispevkov se kosa z največjimi slovenskimi natečaji, skrb vzbujajoč pa je trend, da izhaja iz naših krajev vse manj literarnih ustvarjalcev. »Nivo se povsod niža,« je opozorila Purič. Mladiko je spodbudila, naj vztraja po svoji poti in skrbi za jezik, obregnila se je ob »hiter jezik«, ki povzroča njegovo banalizacijo. »Prav je, da ohranjamo jezik, ga razvijamo in mu dajemo ustvarjalni zagon,« je dejala. Mladiko je povabila, naj se še bolj odpre, a naj vztraja po začrtani poti.

Pisatelj in profesor Primož Sturman je ocenil, da je treba mlade generacije sploh opozoriti na obstoj revij. Spojil je svoje poklicne izkušnje s poznavanjem slovenske literarne in medijske scene ter na glas razmišljal o umestnosti medijske ponudbe, namenjene izključno spletu. Posvaril je pred superficialnostjo spleta, vseeno pa meni, da bi bila spletna prisotnost za Mladiko pomembna. »Vsebine bi bile takoj dostopne povsod.« Ob koncu je ocenil, da zna desnica v Sloveniji bolje nagovarjati mladino spričo kompetentnih blogerk. Nauk tega naj bo, da »do mladih brez spleta ne bomo prišli«.

Malina Dolhar je sourednica Rasti, mladinskih strani Mladike. »Revija je zame zanimiva iz kulturnega vidika,« je dejala. Tudi ona je razmišljala o tem, kako bi se lahko Mladika približala mladim. Izpostavila je potrebo po kulturno-aktualnih vsebinah, ki bi obravnavale svetovno dogajanje, saj iščejo mladi pomoč za orientacijo »v svetu, ki nam pada na glavo«. Dolhar je opozorila, da se zanimanje za tiskane medije manjša, splet in spletna komunikacija nista brez pasti, vseeno bi bilo z vstopom Mladike v svet družbenih omrežij vredno poskusiti.