.jpg)
1 hour ago
19
Pes, ki v vročem poletnem dnevu mirno leži v senci ali na hladnih tleh, ni nujno povsem brez težav. Pregrevanje se lahko začne neopazno, prvi znaki pa so pogosto hitrejše dihanje, nenavadna utrujenost, slinjenje, spremembe na dlesnih ali manjša odzivnost. Posebej pozorni moramo biti med vročinskimi valovi, po sprehodu po soncu in pri psih, ki vročino težje prenašajo.
Psi se namreč ne hladijo tako učinkovito kot ljudje. Njihov glavni način oddajanja toplote je sopihanje, zato lahko visoka temperatura, vlaga in telesna dejavnost razmeroma hitro povečajo toplotno obremenitev organizma.
Prvi znaki niso vedno videti dramatično
Najbolj očiten znak je pogosto oziroma izrazitejše sopihanje. Samo sopihanje je v vročini normalno, pomembna pa je sprememba glede na običajno vedenje psa. Če pes hitro diha tudi potem, ko že nekaj časa počiva v senci, je smiselno biti pozoren.
Drugi znak je nenavadna mirnost ali zmanjšana odzivnost. Pes lahko leži, vstaja počasneje kot običajno ali se manj odziva na klic in ukaze. Takšno vedenje je mogoče hitro pripisati utrujenosti, vendar ga veterinarski viri navajajo tudi med znaki toplotnega stresa.
Tretji pokazatelj je močnejše slinjenje oziroma gosta slina. Ob intenzivnem sopihanju lahko pes začne izločati bistveno več sline kot sicer, pri dehidraciji pa lahko postanejo usta in dlesni bolj suhi oziroma lepljivi.
Poglejte tudi jezik in dlesni
Četrti znak se skriva v ustih. Pri pregrevanju so lahko dlesni in jezik izrazito rdeči, pri resnejših težavah pa se lahko njihova barva spremeni tudi drugače. Veterinarski viri nenavadno barvo dlesni omenjajo med pomembnimi znaki, da telesna temperatura ni več dobro nadzorovana.
Peti znak je sprememba gibanja. Pes lahko postane šibkejši, negotov na nogah ali se začne spotikati. To ni več zgolj običajen odziv na topel dan, ampak znak, da je treba prekiniti aktivnost in stanje hitro oceniti.
Zato lahko pes na prvi pogled še vedno deluje precej mirno, njegovo telo pa ima že težave z oddajanjem odvečne toplote. Prav sprememba glede na njegovo običajno vedenje je pogosto pomembnejša od enega samega simptoma.
Kdaj gre lahko za nujno stanje?
Znaki, kot so bruhanje, driska, izrazita oslabelost, zmedenost, izguba koordinacije, kolaps ali krči, lahko spremljajo napredovalo pregrevanje oziroma vročinski udar. Takšno stanje zahteva hitro veterinarsko pomoč.
Psa umaknemo iz vročine v hladen oziroma senčen prostor in začnemo postopno hlajenje. Ameriško veterinarsko združenje svetuje uporabo hladne oziroma sveže vode in čimprejšnji stik z veterinarjem; pri sumu na vročinski udar z obiskom ni smiselno čakati, da bi se pes povsem pobral sam.
Ledeno mrzla voda ni najboljša izbira. Cilj ni psa nenadoma močno ohladiti, ampak mu pomagati oddajati toploto in hkrati organizirati veterinarsko oskrbo.
>>> Zakaj psi nosijo copate svojim ljudem in kaj s tem v resnici sporočajo
Nekateri psi potrebujejo več previdnosti
Vročina ni za vse pse enako zahtevna. Več težav imajo lahko starejši psi, živali s čezmerno telesno težo ter psi z boleznimi srca ali dihal. Posebno občutljive so tudi kratkogobčne pasme, pri katerih je učinkovito hlajenje s sopihanjem oteženo.
Najvarnejši poletni režim je precej preprost. Daljše sprehode prestavimo v zgodnje jutro ali večer, pes naj ima vedno na voljo svežo vodo in senco, intenzivno aktivnost pa v najbolj vročem delu dneva omejimo.
Pomembno je tudi okolje. Zaprt avtomobil lahko postane nevaren zelo hitro, zato psa v njem poleti ne puščamo niti za kratek opravek. Tudi delno odprta okna ne zagotavljajo varnega hlajenja.
Mirno ležanje torej samo po sebi še ni zagotovilo, da pes vročino dobro prenaša. Največ povedo njegovo dihanje, odzivnost, slinjenje, videz dlesni in način gibanja. Če se več teh znakov pojavi hkrati ali se stanje slabša, je previdnost precej boljša odločitev kot čakanje.
Objava Pet znakov, da vaš pes trpi zaradi vročine, čeprav se zdi miren se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)