Pet dejstev o spanju, ki jih verjetno še niste slišali

Spanec velja za nekaj samoumevnega, dokler ne začne nagajati. Takrat se pojavljajo vprašanja, nenavadni občutki in skrbi, ali je z nami vse v redu. Znanost o spanju se je v zadnjih letih precej poglobila in razkrila nekaj presenetljivih dejstev, ki jih večina ljudi še vedno ne pozna. Nekatera pojasnijo nenavadne občutke tik pred spanjem, druga pa razbijajo predsodke o utrujenosti in dolgih nočeh v postelji.

Starejši par v spanju

Občutek padanja pred spanjem ni naključje

Zakaj se včasih zdrznemo, tik preden zaspimo?

Mnogi so že doživeli nenaden občutek, kot da padajo v prazno, in se sunkovito prebudili. Ta pojav ni slab sen ali znak težave. Gre za naraven odziv možganov, ki ob prehodu v spanec zaznajo hitro upočasnjevanje telesnih funkcij. Možgani to lahko razumejo kot nevarnost in sprožijo kratek “alarm”, da telo prebudijo.

Takšen odziv je ostanek evolucijskega mehanizma, ko je bilo spanje na višini ali v nevarnem okolju res tvegano. Danes je občutek neprijeten, a povsem neškodljiv.

Človeško telo ni ustvarjeno za en sam dolg spanec

Dva spalna bloka sta bila nekoč pravilo

Ideja o neprekinjenih osmih urah spanja je razmeroma nova. Zgodovinski zapisi kažejo, da so ljudje stoletja spali v dveh delih. Prvi spanec se je začel kmalu po mraku, sledilo je obdobje budnosti sredi noči, nato pa drugi spanec do jutra.

Telo se na tak ritem še danes pogosto odziva. Prebujanje sredi noči zato ni nujno znak nespečnosti, ampak lahko pomeni, da se telo drži starega, naravnega vzorca.

Spanje čez dan ni vedno lenoba

Dolgo spanje je lahko znak notranje stiske

Če nekdo prespi velik del dneva, se to hitro označi kot lenoba. A raziskave kažejo, da je lahko razlog povsem drugje. Dolgotrajno spanje je pogosto povezano z občutki nezadovoljstva, praznine ali notranje obremenjenosti.

Spanec v takšnih primerih deluje kot pobeg. Ne gre za pomanjkanje volje, temveč za poskus telesa, da se umakne od čustvenega pritiska.

Spanec, spanje

Pretirano spanje je lahko opozorilni znak

Ko telo nadomešča, česar um ne zmore

Redno predolgo spanje je pogosto znak duševne ali čustvene izčrpanosti. Telo skuša z dodatnim počitkom nadomestiti obremenitve, ki jih človek v budnem stanju ne more več učinkovito predelovati.

Takšen spanec ni razvajanje, temveč obrambni mehanizem. Če traja dlje časa, je to pogosto signal, da je treba preveriti ravnovesje med obremenitvami, počitkom in duševnim zdravjem.

Globok spanec dobesedno “čisti” možgane

Ste vedeli, da se po dobrem spancu lažje učimo?

Med globokim spanjem možgani aktivno odstranjujejo nepotrebne informacije. Gre za proces, pri katerem se utrjujejo pomembni spomini, nepomembni pa se izbrišejo ali oslabijo. S tem se ustvarja prostor za novo znanje in hitrejše razmišljanje.

Zato ni naključje, da so ljudje po kakovostnem spancu bolj zbrani, ustvarjalni in učljivi. Spanec ni pasivno stanje, ampak intenzivno delo v ozadju.

Zakaj je razumevanje spanja pomembno

Spanec ni le počitek, temveč temelj telesnega in duševnega ravnovesja. Razumevanje teh manj znanih dejstev pomaga zmanjšati nepotrebne skrbi in napačne predstave. Občutki, ki se zdijo nenavadni, so pogosto povsem naravni, telo pa ima več mehanizmov za zaščito, kot si mislimo.

Ko naslednjič ponoči nenadoma trzne telo ali se zbudite sredi noči, se velja spomniti, da gre pogosto za normalen odziv organizma, ne za težavo.

Nekateri pred spanjem spijejo nekaj, kar imamo vsi doma v hladilniku

Zakaj je spanje ob 21. uri tako pomembno za telo?

Spanje na levi strani vpliva na vaše zdravje na načine, ki si verjetno niste mislili

Objava Pet dejstev o spanju, ki jih verjetno še niste slišali se je pojavila na Vse za moj dan.