Novomeška knjižnica Mirana Jarca ob 80-letnici z rastjo obiska

Knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu letos obeležuje 80-letnico delovanja. Vanjo je danes včlanjen vsak peti prebivalec osmih občin, ki jih pokriva. V nasprotju s prepričanjem, da branost in obisk knjižnic upadata, pri njih teh težav nimajo – ravno nasprotno, je za STA povedal direktor Luka Blažič.

“Že od predkorone naše članstvo in obisk rasteta,” je zadovoljen Blažič. Knjižnica, ki ima poleg matične enote v Novem mestu enote še v Dolenjskih Toplicah, na Dvoru pri Žužemberku, v Straži, Šentjerneju in Škocjanu, premore pa tudi Potujočo knjižnico, je po njegovih besedah najbolj obiskana kulturna ustanova na Dolenjskem, kar kažejo vse ankete zadnjih let.

Letno jo obišče 200.000 obiskovalcev, skupno pa je opravljenih več kot 1,3 milijona izposoj. “Če pa se malo poigramo s statistiko, to pomeni, da nas je lani v povprečju vsak prebivalec območja, ki ga pokrivamo, obiskal trikrat”, je dejal Blažič.

Knjižnica ima skoraj 14.000 članov, vanjo pa je vpisan vsak peti občan občin, ki jih pokriva. Poleg šestih občin, kjer ima enote, sta to še občini Šmarješke Toplice in Mirna Peč.

Poleg izposoj knjig knjižnica letno organizira tudi vrsto dogodkov in prireditev. Samo lani so jih pripravili več kot 800. “Knjižnice danes namreč nikakor niso več zgolj knjižne police mesta, ampak prej njihove dnevne sobe. So prostor, kjer se lahko uporabniki družijo, spoznavajo, predvsem pa imajo čas za lastno misel,” je dejal.

Knjižnica je bila ustanovljena 1. marca 1946 in je tako 80 let delovanja obeležila v nedeljo, jubilej pa so uradno obeležili v torek, ko jih je obiskal tudi državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan.

Slednje sicer ne bo edini dogodek ob obletnici. Med drugim bo knjižnica letos gostila 9. festival domoznanstva Domfest, na katerem se vsako drugo leto srečujejo domoznanci iz splošnih knjižnic. Načrtujejo izdajo fotoknjige z 80 najbolj reprezentativnimi domoznanskimi gradivi, ki jih hranijo v knjižnici, in pripravo Hekatona za mlade.

Med načrti na prihodnje so po besedah Blažiča ureditev studia za podkaste, v katerem bi se lahko uporabniki brezplačno preizkusili v snemanju podkastov ali celo začeli razvijati svoje oddaje, in postavitev treh samostojnih izposojevališč na območjih, ki so zelo oddaljena od knjižnice. “Na izposojališča si bodo lahko uporabniki naročili knjigo ali jo tam vrnili, lahko bodo plačali zamudnino, članarino in podobno,” je pojasnil Blažič.

Želijo si tudi, da bi bila dokončana matična knjižnična stavba, kar pa ni odvisno od njih, ampak predvsem od Mestne občine Novo mesto kot ustanoviteljice. Del matične enote knjižnice, ki je bila načrtovana in zgrajena po arhitekturni rešitvi in izdanem gradbenem dovoljenju iz 80. oz. 90. let prejšnjega stoletja, namreč še ni dokončan.

Gre za 1200 kvadratnih metrov prostorov, kjer imajo v knjižnici precej načrtov. Spodaj bi bila knjižnična kavarna, ki bi se skozi čitalnico nadaljevala v oddelek za družine, pritlične prostore pa bi zaokrožil prireditveni atrij. V prvem nadstropju bi uredili domoznansko zbirko, na podstrešju pa prostor, namenjen socialnim, kulturnim in družbenim vprašanjem. Vse skupaj bi dopolnila knjižnična plaža, ki so jo že uredili ob knjižnici, je še povedal Blažič.