Nevenka Klun: »Najslabše je, če lokalni prebivalci začnejo na turiste gledati kot na nekaj motečega.«

Kočevsko je ena redkih evropskih pokrajin, kjer na istem območju še vedno sobivajo medved, volk in ris. Skoraj 90 odstotkov površine prekrivajo gozdovi. Prav narava je temelj turistične zgodbe Kočevskega, zato tukaj turizma nikoli niso gradili na množičnosti, temveč na spoštovanju prostora, v katerem nastaja.

Trajnostni turizem je danes pogosto uporabljena besedna zveza, vendar jo ljudje še vedno največkrat povezujejo predvsem z ločevanjem odpadkov, zmanjševanjem plastike ali uporabo okolju prijaznih materialov. V resnici je veliko širši pojem.

Kako se ta načela uresničujejo v praksi? Zakaj na Kočevskem ne želijo predvsem več turistov, temveč prave obiskovalce? Kaj destinaciji prinaša vključitev v Zeleno shemo slovenskega turizma in kakšni izzivi ostajajo? O tem smo se pogovarjali z Nevenko Klun, vodjo sektorja za turizem pri Javnem zavodu za turizem in kulturo Kočevje.

Kočevsko velja za eno najbolj ohranjenih naravnih območij v Sloveniji. Kaj za vas v praksi pomeni trajnostni turizem?

Za Kočevsko je trajnostni turizem še posebej pomemben, ker je prav ohranjena narava naše največje bogastvo in temelj turistične prepoznavnosti. Skoraj 90 odstotkov destinacije prekrivajo gozdovi, med njimi tudi dragoceni ostanki pragozdov. To območje je hkrati življenjski prostor številnih živalskih vrst, tudi vseh treh velikih zveri, medveda, volka in risa, kar je danes v Evropi prava posebnost. Ponosni smo tudi na pragozd Krokar, ki je vpisan na Unescov seznam svetovne naravne dediščine.

Turizem lahko vse te naravne vrednote približa obiskovalcem, vendar le, če jih pri tem ne ogroža. Zato za nas trajnost ne pomeni, da turizma ne razvijamo, ampak da ga razvijamo premišljeno in odgovorno ter trajnostna načela vključujemo v vse svoje delo.

Nevenka Klun.
FOTO: Urška Pečnik

Razvijamo doživetja za manjše skupine, obiskovalce usmerjamo po urejenih poteh, sodelujemo z lokalnimi ponudniki in ustvarjamo turistične produkte, ki spoštujejo naravo, gozd ter življenjski prostor divjih živali. Naša glavna skrb je, da turizem ne preseže zmožnosti prostora in lokalnega okolja. Naš cilj pa ni le ohranjanje sedanjega stanja, ampak tam, kjer je mogoče, tudi njegovo izboljšanje.

Dober primer so programi opazovanja medveda. Njihov namen ni zgolj ponuditi posebno doživetje, ampak ljudem približati življenje te živali. Pogosto se najbolj bojimo tistega, česar ne poznamo. Ko obiskovalci spoznajo medveda in razumejo njegovo vedenje, ga začnejo gledati drugače. S tem povečujemo njegovo družbeno sprejemljivost in dolgoročno prispevamo tudi k njegovemu ohranjanju.

Trajnostni turizem zato za nas pomeni razvoj turizma, ki ohranja tisto, zaradi česar obiskovalci sploh prihajajo na Kočevsko – obsežne gozdove, mir, čisto okolje, biotsko raznovrstnost in avtentičnost prostora.

Veliko ljudi trajnost še vedno povezuje predvsem z varovanjem okolja. Zakaj je ta pojem precej širši?

To je ena najpogostejših zmot. Ljudje trajnost pogosto razumejo kot ločevanje odpadkov, zmanjševanje plastike ali uporabo razgradljivih materialov. Varovanje okolja je zelo pomemben del trajnosti, vendar še zdaleč ni edini.

Resnično trajnostna destinacija postaneš šele takrat, ko poleg okoljskega razvijaš tudi družbeni in gospodarski steber trajnosti.

To pomeni, da znamo dobro načrtovati razvoj turizma in prostora, skrbimo za kulturno dediščino, zmanjšujemo porabo naravnih virov, podpiramo lokalno podjetništvo, vključujemo domačine že v načrtovanje razvoja, povezujemo turistične ponudnike in jim pomagamo pri trženju. Hkrati pa seveda skrbimo za varovanje narave, živali in gozdov.

Pomemben del trajnosti je tudi kakovost življenja lokalnih prebivalcev. Dobro upravljan turizem mora prispevati k boljši infrastrukturi, ohranjanju dediščine in novim gospodarskim priložnostim, ne pa povzročati hrupa, preobremenjenosti prostora ali konfliktov.

Turizem je trajnosten šele takrat, ko so njegovi učinki dolgoročno pozitivni tako za naravo, kot tudi za ljudi in lokalno gospodarstvo.

Kočevsko pogosto izpostavljate kot destinacijo butičnega turizma. Zakaj ne stremite predvsem k čim večjemu številu obiskovalcev?

Na kratek rok je marsikdaj največji pritisk prav v številkah. Dolga leta smo tudi sami poslušali predvsem vprašanja, koliko obiskovalcev in koliko prenočitev bomo ustvarili.

Če pa razmišljamo dolgoročno, to ne more in ne sme biti glavni cilj.

Veliko turističnih destinacij po svetu, pa tudi v Sloveniji, je z osredotočanjem zgolj na rast števila obiskovalcev prišlo do točke, ko turizem ni več izboljšal kakovosti življenja, ampak jo je začel slabšati. Ljudje ne želijo obiskovati prenatrpanih krajev, kjer ni več miru, kjer nastajajo velike količine odpadkov in kjer upravljanje prostora uide iz rok.

Kočevsko ni prostor množičnega turizma in tudi ne želimo, da bi to postalo. Naša največja prednost so ravno mir, neokrnjena narava in občutek odmaknjenosti. Preveliko število obiskovalcev bi lahko ogrozilo prav te vrednote.

Zato ne smemo dopustiti, da bi turisti vodili razvoj destinacije. Turizem moramo načrtovati mi in ga usmerjati tako, da bo dolgoročno koristil tako naravi kot domačinom in gospodarstvu.

Najslabše je, če lokalni prebivalci začnejo na turiste gledati kot na nekaj motečega. Ko pride do tega, je zelo težko ohraniti kakovosten turizem.

Zato za nas ni najpomembnejše vprašanje, koliko obiskovalcev pride, ampak kakšni obiskovalci pridejo, koliko časa ostanejo, kako se vedejo v prostoru in koliko prispevajo lokalnemu okolju.

Ne želimo si obiskovalcev, ki pridejo zgolj po fotografijo in čez nekaj minut odidejo naprej. Želimo si ljudi, ki naravo dejansko doživijo, jo začutijo,  spoštujejo in v lokalnem okolju pustijo nekaj več kot le svoj ogljični odtis.

FOTO: Marjan Kapele.

Ali to pomeni, da že s promocijo privabljate prav takšne obiskovalce?

Da. Že s komunikacijo jasno pokažemo, kakšna destinacija je Kočevsko in kakšen način obiska spodbujamo. To je tudi eden od razlogov, zakaj smo destinacijo tako jasno pozicionirali. Naš slogan je Skrivnostni gozd Slovenije in že sam po sebi nagovarja ljudi, ki jim je narava blizu, ki ne iščejo množičnih znamenitosti, temveč kakovosten, spoštljiv in poglobljen stik s prostorom.

Pri nas ni velikih nakupovalnih središč ali zabaviščnih centrov. Tudi komunikacija je ves čas usmerjena v doživljanje narave, zato privabljamo obiskovalce, ki imajo do nje že razvit spoštljiv odnos.

Poleg tega jih na odgovorno ravnanje pripravimo že pred prihodom. Udeleženci programov opazovanja medveda ali obiskov pragozdov na primer že pred prihodom v destinacijo podpišejo kodeks obnašanja. V njem jih seznanimo z osnovnimi pravili, kako ravnati v gozdu, kako spoštovati naravo in kako čim manj posegati v življenjski prostor živali.

Kodeks med drugim poudarja, da obiskovalci uporabljajo »zelene« oblike transporta, ostajajo na označenih poteh, ne trgajo rastlin, smeti vedno odnesejo s seboj, živali ne vznemirjajo in v gozdu ne povzročajo hrupa. Opozarjamo jih tudi, naj ne hodijo na lovske opazovalnice, saj gre za zasebne objekte, ter jih spodbujamo, naj pijejo vodo iz pipe, saj je v Sloveniji kakovostna in pitna skoraj povsod. Tudi to je del trajnostnega razmišljanja.

Kočevsko je že vrsto let vključeno v Zeleno shemo slovenskega turizma. Kaj ta certifikat pomeni v praksi?

Zelena shema slovenskega turizma je za nas predvsem pomembno ogledalo. Ni zgolj znak, ki ga destinacija prejme in nato postavi na spletno stran, ampak gre pri njej za sistematičen proces spremljanja, ocenjevanja in izboljševanja delovanja destinacije na številnih področjih, ki turistične destinacije in ponudnike spodbuja k odgovornemu, premišljenemu in dolgoročno vzdržnemu razvoju turizma.

Shema deluje pod krovno znamko Slovenia Green, temelji pa na mednarodno priznanih merilih organizacije Green Destinations. To pomeni, da ne gre za slovensko posebnost, ampak za sistem, ki omogoča primerljivost tudi na mednarodni ravni.

Slovenija se v svetu predstavlja kot zelena destinacija. Če želimo to tudi dokazati, ne zadostujejo le besede. Potrebujemo merljive kazalnike in preverljive rezultate. Prav to omogoča Zelena shema.

Vsaka tri leta poteka ponovno ocenjevanje oziroma recertificiranje. Takrat preverimo, na katerih področjih smo uspešni, kje zaostajamo in kaj moramo izboljšati. Sistem nas spodbuja, da redno zbiramo podatke, spremljamo rezultate ter si zastavljamo konkretne in merljive cilje.

Za obiskovalce je certifikat potrditev, da destinacija resnično deluje trajnostno, za nas pa predstavlja tudi pomembno razvojno orodje.

FOTO: Marjan Kapele.

Kočevsko je danes nosilec zlatega znaka Slovenia Green. Koliko dela stoji za tem priznanjem?

Kar precej. Kočevsko je bilo ob prvem certificiranju uvrščeno med destinacije z bronastim znakom, kar je bila začetna stopnja. V naslednjem triletnem obdobju smo naredili velik napredek in pridobili zlati znak, ki smo ga nato ob zadnjem recertificiranju leta 2023 tudi obdržali.

To je bil velik uspeh, saj so se v tem času kriteriji precej zaostrili. Marsikatera destinacija je zaradi novih zahtev izgubila svojo raven certificiranja, nam pa je uspelo zlati znak ohraniti.

Za tem je seveda veliko usklajevanja, zbiranja podatkov, sodelovanja in konkretnega dela številnih deležnikov. V proces nismo vključeni le na Zavod Kočevsko, pomembno vlogo imata tudi obe občini v destinaciji, pa tudi javne službe, turistični ponudniki, društva, zavodi in prebivalci. Priznanje zato razumemo predvsem kot potrditev skupnega dela, hkrati pa tudi kot zavezo za nadaljnje izboljšave.

Letos nas čaka novo ocenjevanje in seveda si želimo narediti še korak naprej ter pridobiti platinasti znak, ki predstavlja najvišjo raven trajnostnega upravljanja destinacije.

Poleg strokovne potrditve nam certifikat prinaša tudi večjo prepoznavnost. Slovenska turistična organizacija posebno pozornost pri promociji namenja prav destinacijam, ki na področju trajnosti dosegajo najboljše rezultate.

Na katerih področjih je Kočevsko najuspešnejše in kje vas čaka še največ dela?

Najvišje ocene dosegamo predvsem na področju varovanja narave in trajnostnega upravljanja destinacije. Naša največja prednost je izjemno ohranjeno naravno okolje ter dejstvo, da smo že zelo zgodaj začeli razvijati naravoslovna doživetja v manjših skupinah in z usposobljenimi vodniki. Uspešni smo tudi pri povezovanju identitete destinacije z gozdovi, divjimi živalmi in odgovornim obiskom narave. Skrb za gozdove, naravno dediščino in prostoživeče živali je pri nas del vsakdanjega življenja, zato so tudi rezultati na teh področjih zelo dobri.

Imamo pa tudi področja, kjer nas čaka še nekaj dela.

Eden večjih izzivov je merjenje ogljičnega odtisa. To smo sicer že začeli izvajati, zdaj pa želimo obiskovalcem ponuditi tudi možnosti, da svoj vpliv na okolje izravnajo.

Veliko pozornosti namenjamo tudi vprašanju podnebnih sprememb. Čeprav zaradi velike gozdnatosti njihove posledice na Kočevskem še niso tako izrazite kot ponekod drugod, moramo pripraviti kakovostne analize, kako bodo vplivale na razvoj turizma v prihodnosti.

Veliko dela pa nas čaka tudi pri zmanjševanju sezonskosti oziroma razvoju infrastrukture in kakovostnih produktov, ki bi omogočili večjo gospodarsko korist za lokalno okolje skozi vse leto.

Pogosto poudarjate, da brez podpore domačinov ni uspešnega turizma. Kako pomembna je njihova vloga?

Vloga domačinov je ključna. Oni so tisti, ki destinaciji dajejo značaj, zgodbe in občutek pristnosti. Če prebivalci turizma ne sprejemajo ali od njega nimajo koristi, razvoj dolgoročno ne more biti uspešen.

Morda se vsi prebivalci niti ne zavedajo, koliko dela je vloženega v trajnostni razvoj turizma, vendar je najpomembneje, da turizem doživljajo pozitivno. Pomembno je, da jih vključujemo v načrtovanje, poslušamo njihove pomisleke in spodbujamo razvoj ponudbe, pri kateri lokalni ljudje niso le opazovalci, temveč aktivni soustvarjalci.

Na Kočevskem smo ves čas pazili, da razvoj ne bi povzročil konfliktov med domačini in obiskovalci. Naši programi so večinoma zasnovani za manjše skupine, zato prebivalci turistov v vsakdanjem življenju praviloma ne občutijo kot breme. Prav to je eden od razlogov, da je odnos do obiskovalcev še vedno zelo pozitiven.

Vedno znova me razveseli, ko skozi mesto spremljam vodene skupine turistov in vidim, kako jih domačini opazujejo z zanimanjem in odobravanjem. To pomeni, da jih sprejemajo kot nekaj dobrodošlega.

To potrjujejo tudi ankete, ki jih izvajamo v okviru Zelene sheme. Redno spremljamo zadovoljstvo obiskovalcev, turističnih ponudnikov in lokalnih prebivalcev. Rezultati kažejo, da domačini razvoj turizma podpirajo, kar je za nas izjemno pomembno.

Ko prebivalci začnejo turizem doživljati kot nekaj motečega, je to znak, da je razvoj zašel v napačno smer. Temu se želimo izogniti.