KOROŠKI FOKUS: Kurz in Kern znova na političnem odru?

Pred slabim letom dni se je v Avstriji končal več mesecev trajajoči poker za sestavo nove zvezne vlade po volitvah oktobra 2024, na katerih je skrajna desnica, svobodnjaška stranka (FPÖ), postala najmočnejša stranka v avstrijskem parlamentu. Alpska republika je dobila prvo zvezno vlado, sestavljeno iz treh strank (ljudske stranke ÖVP, socialdemokratov SPÖ in liberalcev Neos), s kanclerjem Christianom Stockerjem iz vrst ljudske stranke na čelu.

Pred tem sta propadla dva poskusa sestavljanja nove vlade - sprva tristrankarske vlade (ÖVP, SPÖ, Neos) s kanclerjem Karlom Nehammerjem (ÖVP) na čelu, nato pa še vladne koalicije med ljudsko stranko in svobodnjaki z desničarskim populistom Herbertom Kicklom (FPÖ), tesnim soborcem nekdanjega koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja, na čelu. Tako je na koncu sestavil novo vlado Christian Stocker, ki je bil do odhoda kanclerja Karla Nehammerja generalni tajnik ljudske stranke.

Ali bo vladna trojka konservativcev, socialdemokratov in liberalcev zdržala do konca petletnega mandata, torej do leta 2029, je že po letu dni njenega delovanja močno vprašljivo. Javnomnenjske raziskave namreč kažejo, da vlada, čeprav jo sestavljajo kar tri stranke, nima več absolutne podpore pri volivcih, še naprej v vzponu pa je skrajna desnica s Kicklom, ki lahko križem rok čaka na padec vlade in na morebitne predčasne volitve, na čelu. Aktualne javnomnenjske ankete svobodnjakom namreč napovedujejo kar 37 odstotkov glasov, če bi bile prihodnjo nedeljo parlamentarne volitve v Avstriji, ljudski stranki kanclerja Stockerja le še skromnih 20 odstotkov, socialdemokratom pa še manj - alarmantnih 17 odstotkov! Liberalci (Neos) bi zbrali okrog deset odstotkov, torej približno toliko kot pri volitvah oktobra leta 2024.

Dejstvo, da so svobodnjaki na deželnih volitvah v preteklih treh letih izsilili vstop v pet od devetih deželnih vlad - v Spodnji in Gornji Avstriji, na Salzburškem, Predarlskem in Štajerskem, kjer je njihov kandidat Mario Kunasek celo postal deželni glavar - na eni strani ter bližajoče se deželne volitve v Gornji in Spodnji Avstriji letos oz. v prihodnjem letu na drugi, je vsekakor že vneslo občuten nemir predvsem v ljudski stranki, pa tudi pri socialdemokratih. Posledica močnega padca podpore novi vladi oz. obema strankama v javnomnenjskih anketah je, da se že vrstijo glasovi, ki zahtevajo spremembo na čelu ljudske in tudi socialdemokratske stranke. Pri tem se že pojavljajo tudi imena možnih naslednikov kanclerja Stockerja, pa tudi vodje socialdemokratov Andreasa Bablerja.

Pri ljudski stranki se na vrnitev na politični oder očitno že pripravlja nekdanji kancler Sebastian Kurz, pri socialdemokratih pa je v igri prav tako nekdanji kancler Christian Kern, predhodnik Kurza na čelu avstrijske vlade do leta 2017. Oba sta, odkar sta se poslovila od politike, danes precej uspešna v gospodarstvu.

Da njuna vrnitev v avstrijsko notranjo politiko niso le romantične sanje nekaterih privržencev obeh nekdanjih kanclerjev, kaže preteklo nedeljo objavljena anketa največjega dnevnika v Avstriji, Kronenzeitunga, časopisa z več kot dvema milijonoma bralcev dnevno. Kurz bi bil po tej anketi (22 odstotkov) in kljub dejstvu, da proti njemu poteka postopek državnega tožilstva zaradi suma korupcije, na predčasnih volitvah deležen močnejše podpore kot aktualni kancler Stocker, Kern pa bi se kot kandidat socialdemokratov za kanclerja povzpel celo na drugo mesto, saj bi SPÖ prejela blizu 25 odstotkov glasov. Torej več kot ljudska stranka s Kurzem na čelu!

Vse to so seveda še igrice s številkami. Toda nizka podpora obema vladnima strankama in s tem tudi avstrijski vladi se lahko kar hitro sprevrže v politično krizo z vse bolj glasnim pozivom k predčasnim volitvam. Tudi ker avstrijski vladi ne uspe občutno znižati visokih življenjskih stroškov oz. visoke inflacije, ki je s skoraj štirimi odstotki dvakrat tako visoka kot v povprečju EU, rast bruto domačega proizvoda za leto 2026 je napovedana le za približno odstotek in tudi brezposelnost s skoraj 450.000 osebami je zdaleč previsoka. K temu se doda še zelo negotova geopolitična situacija z nepredvidljivim Donaldom Trumpom na čelu, ki ne le svet, temveč Evropo in s tem tudi Avstrijo, ki je gospodarsko popolnoma odvisna od oslabljene Nemčije, vse bolj poriva na rob.

Tudi alpski republiki se torej obeta precej razburljivo leto 2026 z negotovim razpletom.