Kdaj je tišina v odnosu znak umiritve in kdaj znak oddaljevanja?

Tišina v odnosu lahko pomeni več kot burna izmenjava besed, kadar razkrije, da se je čustvena povezava prekinila ali pa da si partnerja zavestno vzameta prostor, da se umirita in se vrneta k pogovoru z več razumevanja. Včasih je znak zrelosti in samonadzora, drugič opozorilo na umik, zamero ali izgubo občutka varnosti. Ključno vprašanje ni, ali je tišina dobra ali slaba, temveč kaj v določenem trenutku pomeni in ali vodi nazaj v stik.

Zakaj je tišina včasih bolj zgovorna kot besede?

V prepiru besede pogosto izgubijo svojo funkcijo razumevanja in postanejo sredstvo obrambe ali napada. Takrat lahko tišina pomeni zavestno odločitev, da se posameznik ustavi, preden izreče nekaj, kar bi odnos še bolj ranilo. Gre za obliko čustvene regulacije, podobno kot umik iz preglasnega prostora, da bi se ponovno zbral.

Foto: Prepir

V praksi to pomeni, da nekdo reče: »Zdaj sem preveč razburjen, da bi se pogovarjal mirno. Potrebujem nekaj časa.« Tišina tu ni zanikanje odnosa, temveč njegova zaščita.

Po drugi strani pa tišina lahko deluje kot močno sporočilo tudi brez ene same izrečene besede: ne želim se soočiti, ne želim te slišati, ne želim biti v tem stiku. Takšna tišina pogosto boli bolj kot izrečen očitek, ker v njej ni razlage, ni orientacije in ni zagotovila, da bo dialog sploh še kdaj možen.

Kdaj tišina pomeni zdrav premor in kdaj nevaren umik?

Razlika je predvsem v treh elementih: namenu, trajanju in vrnitvi v pogovor. Zdrav premor je časovno omejen, razložen in usmerjen k nadaljevanju komunikacije. Partner ve, da se pogovor ni končal, ampak le preložen.

Nevaren umik pa je nedoločen. Molk traja ure, dneve ali tedne, brez pojasnila in brez znakov, da se bo stik obnovil. Takrat tišina ne služi umiritvi, temveč postane način, kako se izogniti konfliktu ali kako drugega kaznovati z odsotnostjo odziva.

V terapevtski praksi se pogosto pokaže, da dolgotrajna tišina povzroča več tesnobe kot odprt, tudi če neprijeten pogovor. Človek lažje prenese jezo kot negotovost, ali je odnos sploh še živ.

Kaj če eden molči, drugi pa hoče govoriti?

Razlike v potrebi po takojšnjem razčiščevanju so zelo pogoste. Nekateri ljudje se umirijo skozi govor, drugi potrebujejo najprej notranjo distanco, da sploh lahko razmišljajo. Te razlike niso znak nezdružljivosti, temveč različnih načinov uravnavanja stresa.

Težava nastane, kadar tisti, ki se umakne v tišino, ne pojasni svojega namena. Drugi lahko to doživi kot zavrnitev ali brezbrižnost, kar še poveča njegovo potrebo po pogovoru in bližini. Tako nastane začaran krog: eden se umika, ker je preobremenjen, drugi ga doživlja kot čustveno nedostopnega.

V takih primerih pomaga že minimalno sporočilo, da je odnos varen, četudi je trenutno potreben premor. Tišina brez konteksta ruši občutek varnosti, tišina z razlago pa ga lahko ohrani.

Ali drži, da so tihi pari bolj zreli?

Ne nujno. Zrelost v odnosu se ne meri po tem, koliko je tišine, temveč po tem, kako se par po njej vrne v dialog. Par, ki se zna ustaviti in nato odkrito spregovoriti, kaže visoko stopnjo čustvene zrelosti. Par, ki se konfliktom sistematično izogiba in jih potiska v molk, pa pogosto le kopiči nerazrešene napetosti.

Foto: Par, ki kaže visoko stopnjo čustvene zrelosti

Ameriški psiholog John Gottman, eden najbolj citiranih raziskovalcev partnerskih odnosov, že desetletja opozarja na vzorec, ki ga imenuje »stonewalling«, popoln čustveni umik, ko se posameznik zapre, ne odgovarja in ne kaže več odziva. V njegovih longitudinalnih raziskavah je ta vzorec eden najmočnejših napovednikov razpada odnosa, ker pomeni, da je komunikacijski kanal v osnovi prekinjen.

Kaj o tišini pravijo sodobni terapevtski pristopi?

Sue Johnson, klinična psihologinja in ustanoviteljica čustveno usmerjene terapije (Emotionally Focused Therapy), poudarja, da v konfliktu ljudje ne iščemo popolnih argumentov, temveč občutek, da smo drug drugemu dostopni in pomembni. Ko odziva ni, možgani to pogosto interpretirajo kot nevarnost za odnos.

V njenih delih je večkrat izpostavljeno, da tišina postane problem takrat, ko prekine občutek čustvene povezanosti in ne ponudi nobenega signala, da bo stik ponovno vzpostavljen. Par lahko prenese razlike, jezo in solze, težje pa prenese občutek, da je ostal sam.

Tudi evropske smernice za partnersko svetovanje poudarjajo pomen t. i. strukturiranega premora: jasnega dogovora o tem, kdaj se pogovor prekine, zakaj in kdaj se bo nadaljeval. Takšen premor zmanjšuje fiziološko preplavljenost in hkrati ohranja občutek varnosti.

Kako se tišina kaže v slovenskem in evropskem okolju?

V slovenskem kulturnem prostoru je zadržanost pogosto razumljena kot znak umirjenosti in samokontrole. Neposredno izražanje čustev, zlasti jeze ali razočaranja, je bilo tradicionalno manj spodbujano. Posledica je, da se konflikti včasih ne razrešujejo v pogovoru, temveč se umaknejo v tišino.

V svetovalni praksi se zato pogosto srečujejo pari, ki pravijo, da se »nikoli ne kregajo«, a hkrati opisujejo občutek oddaljenosti, osamljenosti in pomanjkanja bližine. Navzven je mir, znotraj pa veliko neizrečenega. Evropske raziskave o kakovosti partnerskih odnosov kažejo, da je dolgoročno pomembnejša varna in odprta komunikacija kot odsotnost konfliktov.

Foto: Oddaljenost

Kdaj tišina res pove več kot prepiri?

Takrat, ko razkrije, da se je nekdo čustveno umaknil in da odnos ni več prostor izmenjave, temveč tihega sobivanja. Prepiri, čeprav naporni, pomenijo, da je še prisotna energija za stik in želja, da bi bil drugi slišan. Dolgotrajna, hladna tišina pa pogosto pomeni, da se je notranji dialog že končal.

Tišina je lahko zdravilna, kadar omogoča umiritev in razmislek, ter nevarna, kadar postane način izogibanja in zapiranja. Pove več kot prepiri takrat, ko ne pomeni premora, ampak odsotnost. In prav v tem tihem prostoru se pogosto odloča, ali bo odnos našel pot nazaj v pogovor ali pa bo počasi razpadal brez enega samega glasnega spora.

Pripravil: J.P.

Vir: John Gottman – raziskave partnerskih odnosov, Sue Johnson – Emotionally Focused Therapy, APS, EAP, slovenska partnerska svetovalna praksa, Pexels

The post Kdaj je tišina v odnosu znak umiritve in kdaj znak oddaljevanja? first appeared on NaDlani.si.