Kako so ameriške naftne družbe prinesle razcvet Venezuele, socialisti pa so ga ubili

V javnosti se ustvarja vtis, da so Američani intervenirali v Venezueli in aretirali diktatorja Madura zgolj zaradi nenasitne sle po največjih zalogah nafte na svetu. A resnica je drugačna. Ameriške naftne družbe so v tem območju prisotne več kot stoletje, izgnali pa so jih po socialistični revoluciji Huga Chaveza in njegovega naslednika Madura. 

Ameriške naftne družbe so začele s črpanjem nafte v Venezueli leta 1914, ko je Caribbean Petroleum Company, podružnica ameriškega podjetja General Asphalt Company, odkrila pomembno naftno polje Mene Grande v bazenu Maracaibo. To je bil prvi večji naftni izvir v državi, ki je omogočil industrijsko proizvodnjo, pomembni izvozi pa so se začeli leta 1917 iz terminala San Lorenzo.

V dvajsetih letih 20. stoletja so se vključile tudi druge tuje družbe, kot sta Standard Oil (kasneje Exxon) in Gulf Oil, ki so prevzele velik del proizvodnje; do 1930-ih let so ameriške in britanske družbe nadzorovale skoraj 98 % venezuelske naftne industrije.

Ameriške družbe Venezueli prinesle razcvet

Njihov vpliv na razvoj Venezuele je bil dvorezen. Gospodarsko so prispevale k hitri rasti: proizvodnja nafte se je med letoma 1920 in 1935 močno povečala, Venezuela pa je postala drugi največji proizvajalec nafte na svetu (za ZDA) do leta 1929 in vodilni izvoznik do leta 1928.

To je prineslo ogromne prihodke, ki so omogočili povečanje vladnih dohodkov – na primer po zakonu o ogljikovodikih iz leta 1943 so podjetja delila 50 % dobička z državo, kar je šestkrat povečalo vladne prihodke v petih letih.

Naftna črpalna gred v Maracaibu v Venezueli (Foto: epa)

Vendar je to povzročilo “nizozemsko bolezen” (Dutch disease): prevelika odvisnost od nafte je oslabila druge sektorje, kot je kmetijstvo (proizvodnja je padla za 50 % med letoma 1920 in 1930), in povzročila kronično inflacijo ter gospodarsko ranljivost ob padcih cen nafte.

Politično so ameriške družbe vplivale na oblikovanje politik, saj so koncesije pod diktatorjem Juanom Vicentem Gómezom (1908–1935) pogosto šle tujim podjetjem, kar je okrepilo tuji nadzor nad virom bogastva.

Chavez je pregnal ameriška podjetja, prišla je revščina

To je vodilo do reform, kot je soustanovitev OPECa leta 1960 za stabilizacijo cen in nacionalizacije industrije leta 1976, ko je nastalo državno podjetje PDVSA, ki je nadomestilo tuje družbe.

Fidel Castro in Hugo Chavez (vir: twitter)

Prevelika odvisnost je privedla do krize

Socialno so prispevale k modernizaciji, a tudi k neenakosti: bogastvo se je koncentriralo v mestih in pri eliti, medtem ko so ruralna območja zaostajala; kasneje so naftni prihodki podprli programe za zmanjšanje revščine, vendar je prevelika odvisnost privedla do krize (npr. hiperinflacija in pomanjkanje po letu 2010). Skupno je nafta oblikovala Venezuelo kot petrodržavo, z mešanico blaginje in ranljivosti.

Viri: cfr.org, manifold.bfi.uchicago.edu, npr.org, Wikipedija;

Domen Mezeg