Kako je potekal mandat aktualne vlade: kadrovske menjave in odmevne afere

Tekom celotnega mandata aktualne vlade, zlasti pa v času pred volitvami, lahko s strani predstavnikov koalicije spremljamo izraze zadovoljstva nad delom, ki so ga opravili. Ker jim desni pol nastavlja ogledalo, ki kaže, da situacija niti slučajno ni tako rožnata, ne zamudijo priložnosti, da ne bi strašili, kakšna represija se nam obeta v primeru, če bi vajeti v roke prevzel večkratni nekdanji premier Janez Janša.

Ker se dolgoletnega prvaka stranke SDS Janeza Janšo rado obtožuje izvajanja obsežnih političnih “čistk” v državnih institucijah, podjetjih in medijih, je na mestu, da osvetlimo spomin, kako divje se je v resnici kadrovalo v času aktualne vlade. Na svoji prvi seji so šli v zamenjavo Uroša Urbanije, ki je zasedal mesto direktorja Urada Vlade RS za komuniciranje. Poleg zamenjave direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sove) Janeza Stuška, ki sicer predstavlja pričakovano menjavo vsake vlade, so pohiteli tudi z zamenjavo vršilke dolžnosti direktorice Službe Vlade RS za zakonodajo; Matejo Lekan Štrukelj je zamenjal Rado Fele.

Naslednja kadrovska “čistka” je potekala na policiji, kjer so zamenjali generalnega direktorja Antona Olaja z Boštjanom Lindavom. Slednjega so sicer v luči spora z nekdanjo ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar zamenjali. Policijo sedaj vodi Damjan Petrič. S položaja direktorja Obveščevalno-varnostne službe so odstavili Jaroša Britovška. Že na ustanovni seji so odstavili Damjana Žuglja, direktorja Urada RS za preprečevanje pranja denarja. Na njegovo mesto pa imenovali javnosti neznano Aniko Vrabec Božič. S položaja direktorja Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije so razrešili Roka Marolta.

Začetek mandata aktualne vlade je zaznamovalo čiščenje vodilnih kadrov v državnih podjetjih in nameščanje Golobovih najožjih sodelavcev na najbolj pomembna mesta v njih. Za vodenje Gen-I, kjer sam vrsto let zasedal mesto predsednika uprave, je nastavil svojega nekdanjega sodelavca in moža generalne sekretarke vlade Maksa Helbla. Za vodenje Gen Energije je bil izbran nekdanji član uprave Gen-I Dejan Paravan. Svojega nekdanjega sodelavca v Gen-I Tomaža Štoklja, ki je bil tudi poročni priča, je postavil na vodilno mesto v Holdingu slovenskih elektrarn (HSE).

Vir. Posnetek zaslona Finance

Premierjev nekdanji kajakaški kolega Marko Jug je prevzel vodenje največje bolnišnice v državi, UKC Ljubljana. Kandidat stranke Gibanje Svoboda za župana Maribora, Vojko Flis, pa je prevzel vodenje UKC Maribor. Vodenje Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) je brez javnega razpisa prevzel nekdanji vodja volilnega štaba Gibanja Svoboda Andrej Ribič. Na Darsu je kot svetovalka uprave svoje mesto našla tudi poslanka Svobode Monika Pekošak, ki je odstopila iz osebnih razlogov. Precej je sicer tudi buril odpoklic znanega jedrskega fizika in vodje odseka za reaktorsko tehniko na Inštitutu Jožef Štefan, dr. Leona Cizlja, z mesta člana nadzornega sveta SDH, glede katerega se je izkazalo, da je bil ta razrešen nezakonito. Na čelo Univerzitetnega rehabilitacijskega centra Soča se je imenovalo nekdanjega ministra za obrambo, propadega politika LDS, Zares, Pozitivne Slovenije in Zavezništva Alenke Bratušek, ki se je združila v Svobodo Romana Jakiča. Sicer pa ni za pozabiti, da je vlada s svojim forsiranjem novele zakona o RTVS poskrbela, da se je na “depolitiziranem” javnem mediju našlo še več časa za tiste, ki jih je bilo sicer že pred tem je*beno več.

Vir: Posnetek zaslona 24ur

Vlado zaznamovala kopica afer

Prav tako pa v času aktualne vlade ni manjkalo afer. Na samem začetku mandata je močno odmevala afera z Golobovim računom v tujini. Golob je zanikal, da bi račun v tujini kdaj odprl. Nato pa je pričel zatrjevati, da je prišlo v zadevi do zlorabe identitete, da je torej nekdo drug v njegovem imenu odprl račun v Romuniji. Raiffeisen banka je sicer vztrajala, da je odprtje računa možno le v prisotnosti osebe z ustrezno identifikacijo.

Močno je na začetku mandata odmevala tudi afera, ki je zaznamovala že predvolilni čas. Tedaj je prišlo do objave dokumentov enega od uradov za preprečevanje pranja denarja iz tujine. Burilo je razkritje, da je v Gen-i Beograd, v času, ko je skupino Gen-i vodil Golob, v več obrokih nakazal skupno preko dva milijona evrov dvema podjetjema kosovskega veleposlanika na Hrvaškem Martina Berishaja, ki sodi v krog kosovskega premierja Albina Kurtija. Šlo je za podjetji MB Consulting, s sedežema v Črni gori in na Kosovu. Berishaj je sproti vzdignil večino nakazanih sredstev, natančneje 1,8 milijona evrov. Berishaj, ki razpolaga s slovenskim državljanstvom in ima več vplivnih znancev, je po nedavnem poročanju kosovskega portala Gazeta Imazhi med zaslišanjem pred Posebnim tožilstvom Kosova priznal, da je prejel velike vsote denarja od podjetja Gen-I – in sicer iz njihove beograjske veje.

Vir: Posnetek zaslona Siol

Na začetku leta 2023 je burila afera v zvezi s politizacijo policije. Tedanjo ministrico za notranje zadeve, Tatjano Bobnar, je zmotilo, ker premier ni želel Boštjana Lindava imenovati za polni mandat generalnega direktorja policije. Po njenih besedah naj bi premier dejal, da Lindav ni izpolnil pričakovanj in opravil čiščenja Policije. Spregovorila pa je tudi o tem, da ji je premier v zameno za povrnitev zaupanja ponudil, da se odpusti točno določeno osebo.

Močno je odmevala tudi afera v zvezi z nespametnim nakupom 13 tisoč prenosnih računalnikov. Ministrica Emilija Stojmenova Duh je za nakup računalnikov poleg 6,5 milijona evrov odštela še dodatnih 100 tisoč evrov za dostavo, 250 tisoč evrov za namestitev operacijskega sistema, več tisoč evrov pa je šlo tudi za njihovo skladiščenje, saj se je močno zapletalo pri njihovem razdeljevanju. Sicer pa je tudi Računsko sodišče podalo mnenje, da nakup ni bil opravljen skladno z načeli učinkovitosti in gospodarnosti. Pika na i za njen odhod je sicer predstavljala afera “modre lučke”. Izvedelo se je namreč, da so bile na službenem vozilu nepooblaščeno uporabljene modre luči, ker ministrica ni želela zamuditi leta iz Dunaja v Ženevo, nato pa je celo želela doseči, da tamkajšnji organi ne bi končali prekrškovnega postopka zaradi prehitre vožnje na avstrijski avtocesti.

Ko se spominjamo afer, ne smemo mimo te, ki je Sanjo Ajanović Hovnik stala ministrskega stolčka. Potem ko je javnost še razburjala vest o pregrešno dragi službeni poti v New York, ki je davkoplačevalce stala kar 33.000 evrov, je v javnosti zaokrožila informacija, da je Ministrstvo za upravo na razpisu za nevladne organizacije 300 tisoč evrov dodelilo inštitutu, ki ga vodi ministričina nekdanja poslovna partnerica in direktorica v podjetju, ki je v solasti ministričine mame – omenjeni inštitut je bil sicer med prejemniki največje vsote denarja.

Padla ministrica Sanja Ajanović Hovnik in premier Robert Golob se soočata s hudimi očitki o netransparentni porabi davkoplačevalskega denarja.

Ena najbolj odmevnih afer je zagotovo afera Litijska, kjer je šlo kar 7,7 milijona evrov za nakup razpadajoče stavbe. Občutno preplačana stavba je bila od kupca po klavzuli “videno-kupljeno” kupljena s strani Ministrstva za pravosodje. Finančni minister Klemen Boštjančič se je s tedanjo pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan dogovoril, da bo zagotovil sredstva za nakup stavbe na Litijski. Sledile so prerazporeditve sredstev iz državne rezerve, kršitve zakona, ki ureja javne finance, kršitve vseh mogočih rokov in postopkov. Kmalu po podpisu 7,7 milijona evrov težke kupoprodajne pogodbe pa se je izkazalo, da pri nakupu razpadajoče stavbe marsikaj ni šlo tako, kot bi moralo iti, čeprav je Švarc Pipanova sprva zagotavljala, da so skrbi odveč.

Burili so tudi posli premierja, ki je stoodstotni lastnik podjetja Star Solar, ki posluje s podjetjem Borzen, ta pa je v stoodstotni lasti države. Še posebej zato, ker je vlada takoj po nastopu, v začetku junija 2022, na seji zamenjala vodilne v Borzenu, od katerih je odvisno, kakšne dobičke iz preprodaje električne energije kuje tudi sam premier kot lastnik podjetja Star Solar. Precej napetosti so tako v stranki SD kot v koaliciji povzročile milijonske subvencije agencije Spirit. Razburjenje je nastalo, ko se je izkazalo, da je eden od zmagovalcev razpisa agencije Spirit postal Tadej Von Horvath, nekdanji član podmladka SD. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je po javnem razkritju informacij odredil notranjo revizijo razpisa, direktor Rok Capl pa je ponudil odstop.

Burilo je tudi 8.000 evrov Prešernove nagrade za Svetlano Makarovič, ki jo je slednja pred desetletji odklonila, sporno nakazilo pa je odobrila kulturna ministrica Asta Vrečko iz vrst Levice. Računsko sodišče je v zvezi z naknadnim izplačilom poudarilo, da je bilo to v nasprotju z zakonom o javnih financah.

Vir: Posnetek zaslona 24ur

Lani je izbruhnila afera Karigador. Kot smo poročali, je Golob z ženo večkrat letoval v Subotičevi nepremičnini v Karigadorju, medtem ko je bil Tomaž Subotič imenovan v dva sveta javnih zdravstvenih zavodov, in sicer neposredno iz kvote Golobove vlade. Prav to dejstvo je sprožilo pomisleke o nedovoljenem darilu in morebitni kršitvi zakona, ki ureja področje integritete in preprečevanja korupcije. Ne pozabimo pa tudi na afero Ugljan, vezano na bivanje premierja z ženo v Novem dvoru na otoku Ugljan avgusta lani. Še posebej zanimiv je lastnik hotela, Pavel Pišur, oče podjetnika, ki je v tem mandatu bogato posloval tako z GEN-I kot z Darsom. Premier vztraja, da je sam poravnal stroške bivanja, zato je na 24ur prinesel račun za bivanje, a je ta s tem afero le še dodatno poglobil, ker je na Instagramu objavil račun, ki pa je bil drugačen od tistega, ki ga je prinesel na 24ur.

Čeprav je koalicija sicer želela delovati enotno pred očmi javnosti, je bilo mogoče s časom opaziti, da je pričelo vse bolj naraščati nezadovoljstvo, tudi v luči marsikaterih solo akcij premierja, ki se je v luči afer boril s padcem priljubljenosti.

A. H.