Jenull pogojevanje socialne pomoči označil za “fašistični zakon”, Logar odgovarja …

Med predsednikom Demokratov Anžetom Logarjem in aktivistom Jašo Jenullom se je vnela ostra polemika zaradi predloga, po katerem bi bila socialna pomoč za delovno sposobne prejemnike vezana na opravljanje družbeno koristnega oziroma javnega dela. Jenull je predlog označil za “fašistični zakon” in ga primerjal z nacistično Nemčijo, Hitlerjem ter delovnimi taborišči. Logar mu odgovarja, da je takšno primerjanje povsem neprimerno in da mora biti delo za tiste, ki so ga sposobni opravljati, ponovno vrednota.

Jaša Jenull je v svojem nastopu predlog napadel in ga označil za “fašistični zakon, ki je namenjen prisiljenemu delu in v končni fazi delovnim taboriščem”. Pri tem je potegnil vzporednico z Adolfom Hitlerjem in nacističnimi delovnimi taborišči ter govoril o označevanju prejemnikov socialne pomoči za “družbene parazite”.

“Drugi zakon, že spet fašistični zakon, ki je namenjen prisiljenemu delu in v končni fazi delovnim taboriščem, ki jih bodo po mojem v kratkem poskušali uvajati. In je že spet fašističen, zato ker je vedno treba pokazati: glejte, to so te lenuhi, ki jih moramo spraviti delat. Kaj je najprej naredil Hitler, ki je prišel na oblast? Delovna taborišča, delo osvobaja. Bomo mi te naše izprijence, družbene parazite, spravili mi lepo na delo? Saj jim je fajn tam, glejte: bazen imajo pa telovadijo, pa zaposlili smo jih v tovarni”, je povedal Jenull.

Jaša Jenull pogojevanje socialne pomoči delovno sposobnim z družbeno koristnim delom označil za fašisten zakon, ga primerjal z Hitlerjem in delovnimi taborišči. pic.twitter.com/XVmlOrN44K

— Jan (@Jan_Slovenia) July 24, 2026

Njegove besede so sprožile odziv Anžeta Logarja, ki je Jenullove navedbe postavil ob bok podobnim kritikam, ki so se pojavile v reviji Mladina. “Po Mladini , zdaj še Jaša Jenull,” je zapisal Logar, ki je takšno razlago odločno zavrgel. Po njegovem prepričanju ni nič spornega v tem, da se od delovno sposobnega človeka, ki prejema javna sredstva, pričakuje tudi določena oblika prispevka skupnosti. “Zagotovo je neprimerno, da mlad, za delo sposoben, prejema socialno pomoč,” poudarja Logar.

Ob tem je opozoril tudi na primere, ko naj bi starši prejemali visoke socialne transferje, njihovi otroci pa naj ne bi redno obiskovali šole. Pravi, da mora prejemnik socialne pomoči spoštovati zakone in pravila, pomoč države pa ne sme pomeniti, da so obveznosti do družbe popolnoma izvzete.

Logar: Delo mora ponovno postati vrednota

Predsednik Demokratov vprašanje socialnih transferjev povezuje tudi z razmerjem med delom in obdavčitvijo. Kritičen je do prejšnje vlade, za katero pravi, da je z visokimi davki na plače dodatno razvrednotila delo. “Ljudje so delali več, država pa je od plače vzela še več. Za tiste, ki prejemajo socialno pomoč, se ni spremenilo nič,” je zapisal. Pravi še, da bo socialna pomoč v prihodnje vezana na opravljanje javnih del, o predlogu pa bodo odločali tudi volivci na referendumu. Kot enega od konkretnih primerov takšnega dela navaja pomoč pri zagotavljanju varnosti otrok pred šolami. “Če bo treba, bodo tudi pomagali pred šolami, da otroci varno prečkajo cesto,” pravi Logar. Ob tem napoveduje še naslednji korak, davčno razbremenitev plač. Kot poudarja, je vlada to uvrstila med prioritete v koalicijski pogodbi.

A. G.