GZS: Brez dodatnih vladnih obremenitev bi letošnja neto minimalna plača že dosegla 1.022 evrov

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) izpostavljajo, da vlada z dodatnimi obremenitvami slabi neto minimalno plačo. “Brez dodatnih bremen vlade bi bila letošnja neto minimalna plača zaposlenih že 1.022 evrov”, so jasni.

Podpirajo “dostojno plačilo zaposlenih in redno usklajevanje minimalne plače z rastjo inflacije, ki meri spremembo povprečne cene izdelkov in storitev povprečnega potrošnika”, ob tem pa opozarjajo na nujnost objektivnih izračunov, ki temeljijo na podatkih Statističnega urada RS. “Zadnji izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki jih je kot argument za dvig minimalne neto plače na 1.000 evrov navedel minister za delo, je temeljil na študiji, osnovani na anketnih ocenah, kar vsebuje veliko mero subjektivnosti”, opozarjajo na GZS.

Delodajalci za višje neto plače brez višjih stroškov dela

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček navaja, da med delodajalci obstaja želja, da bi njihovi zaposleni imeli višje neto plače, a ne na način, da se dodatno dvignejo bruto plače oziroma stroški dela. Ciljani davčni ukrepi se jim zdijo bolj primerni, da pride do rasti neto dohodkov, saj ti podjetjem ne povečajo stroškov dela.

V nadaljevanju opominjajo, da so podatki ministrstva za delo pokazali, da “so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povečali za 18 odstotkov, inflacija za okoli 17,5 odstotka, minimalna plača pa že za 18,9 odstotka”. Kar pa po njihovih besedah predstavlja dokaz, da se je “minimalna plača v tem obdobju že uskladila in tako ohranila svojo kupno moč”.

Po besedah glavnega izvršnega direktorja GZS je bila neto minimalna plača za leto 2025 določena pri 930 evrih, po dodatnih obremenitvah pa ta januarja 2026 znaša le 887 evrov. To na mesec predstavlja 43 evrov manj, na leto pa 516 evrov manj. “Če aktualna vlada ne bi spreminjala zakona o dohodnini, ki je začel veljati s 1. januarjem 2023, uvedla obveznega zdravstvenega prispevka in prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki vsi po vrsti negativno vplivajo na neto minimalno plačo, bi ta že za leto 2025 znašala 995 evrov. Posledično bi znašala neto minimalna plača za leto 2026, če bi se bruto plača uskladila zgolj z inflacijo, 1.022 evrov,” kritično poudarja Gorenšček.

Foto: Freepik

Medtem se vnovič opozarja, da bi vsak dvig minimalne plače nad rastjo inflacije prispeval tudi k neposredni obremenitvi javnih financ, in sicer prek višjih stroškov dela v javnem sektorju. Posredno pa bi dvig povečal še pritiske na socialne transferje in druge izdatke, ki so vezani na minimalno plačo. “Oslabil bi tudi produktivnost tako v javnem kot v zasebnem sektorju, saj bi se razlike v prejemkih med zaposlenimi še dodatno znižale, kar ne bi bila posledica razlik v delovni vnemi, temveč posledica administrativne odločitve”, še dodajajo.

Izid ankete Združenja kovinske industrije pri GZS, kjer je sodelovalo 47 podjetij, kaže, da kar 79 odstotkov vprašanih meni, da bo dvig minimalne plače vodil v upad prodaje in povzročil izgubo konkurenčnosti. “Kar tretjina podjetij napoveduje večji upad prodaje od 10 odstotkov, pri čemer so najbolj izpostavljena majhna in srednje velika podjetja.” Več kot polovica vprašanih pa pravi, da bi v primeru dviga minimalne plače pričela razmišljati o delni ali večji selitvi proizvodnje na tuje. Zlasti velika in srednje velika podjetja so med tistimi, ki so naklonjena selitvi. Kar 70 odstotkov vprašanih v luči upada prodaje in/ali selitve proizvodnje napoveduje izgubo delovnih mest. 21 odstotkov med njimi pa ocenjuje, da bi se število zaposlenih zmanjšalo za več kot 30 odstotkov.

S. K.