Golobova reforma ni delovala: čas za temeljite spremembe v zdravstvu

Ti, ki so poudarjali, da jim ureditev področja zdravstva predstavlja prioriteto, so nam navkljub sprejetju tako imenovane zdravstvene reforme postregli s propadajočim zdravstvenim sistemom – od tega, da smo se soočili z naraščajočimi čakalnimi dobami, do tega, da je povsem po nepotrebnem prišlo do odhodov različnih strokovnjakov iz javnega zdravstva. Necenzurirano pa sedaj razkriva, kakšen naj bi bil načrt za demontažo Golobove reforme.

Koalicija je ob prevzemu mandata obljubljala prelom. Napovedovala je zdravstveno reformo, ki naj bi že s 1. januarjem 2024 zagotovila krajše čakalne dobe, osebnega zdravnika za vsakega prebivalca, dostop do specialista v 30 dneh in do operacije najpozneje v šestih mesecih. A v letu 2026 lahko vidimo, da je realnost povsem nasprotna od podanih obljub. Denimo, konec leta 2025 je bilo skoraj 16 tisoč otrok brez pediatra, več kot 130 tisoč oseb brez izbranega osebnega zdravnika, več kot 230 tisoč žensk pa je bilo 1. julija lani brez izbranega ginekologa.

Čeprav je prišlo do podaljševanja čakalnih vrst, Golobove vlade to pred božičem ni ustavilo, da ne bi šli v omejitev plačila programov koncesionarjem, s čimer se je drastično omejilo število ortopedskih posegov. Na predlog odhajajoče ministrice Valentine Prevolnik Rupel pa se je še sredi aprila sprejela uredba za leto 2026, ki izvajalcem zmanjšuje obseg zdravstvenih storitev in obseg financiranja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V luči konkretnih razmer pa sedaj Necenzurirano razkriva, kakšni so predlogi ukrepov na področju zdravstva, ki se jih pričakuje od nove vlade.

Razkrivajo dokument, zaenkrat nedostopen javnosti

Poročajo, da so bili ključni predlogi izhodišč za oblikovanje sodobnega in agilnega zdravstvenega sistema predstavljeni s strani profesorice na ljubljanski ekonomski fakulteti Petre Došenović Bonča in zdravnika Marka Bitenca. “Bolnišnice ne bodo več javni zavodi, ampak podjetja. Javna zdravstvena blagajna bo neomejeno financirala operacije in posege tudi v zasebnih klinikah. Zdravniki pa bi imeli popolno svobodo pri tem, za koga bodo delali,” navajajo glede predlogov v dokumentu, ki ni dostopen javnosti.

Kot izpostavljajo, je vidna osredotočenost na uporabo vseh razpoložljivih virov. “Za zasebnike brez koncesije bi lahko neomejeno delali tudi zdravniki, zaposleni v javnih bolnišnicah.” Kot vztrajajo, bi ti na predlog zbornice “postali nekakšni samostojni zasebniki”. “To bi v praksi pomenilo, da bi imeli zdravniki dve možnosti: – ali bi pridobili dovoljenje za samostojno opravljanje zdravstvene dejavnosti (torej lastna praksa in delo v zdravstvu), – ali pa bi imeli dovoljenje za izvajanje posameznih zdravstvenih storitev za druge izvajalce, na primer bolnišnice ali klinike,” še navajajo in dodajajo, da bi na ta način zdravniki delovali bolj tržno, saj bi delo prodajali več naročnikom. Predlog pa naj bi šel tudi v smer odprave “omejitve razpolaganja z dobičkom, ki ga zasebne klinike ustvarijo z delovanjem v javni mreži”.

Foto: Bobo

V zvezi s predlogi navajajo, da bodo “verjetno predstavljali podlago za ukrepe bodoče vlade na področju zdravstva”, pri čemer dodajajo, da je nekatere ukrepe mogoče najti tudi v programih strank, ki bodo del desnosredinske koalicije. V konkretni zadevi je seveda govora o priporočilih, da pa je smiselno, da se v zdravstvu vključi vse vire, ki so na razpolago, da se gre v skrajšanje čakalnih vrst, sicer marsikateri zdravstveni strokovnjaki poudarjajo že dlje časa, a ideološko zaslepljena koalicija ni in ni imela posluha za to. Glede na to, da formula Golobove vlade več kot očitno ni delovala, marsikdo v demontaži nekaterih ukrepov te vlade najverjetneje ne bo videl prevelikih težav. Pacientu je najbolj važno, da potrebno storitev, za katero plačuje, dobi čim prej, kot je to mogoče.

S. K.