France Cukjati: “Z državo in državljani delajo kot svinja z mehom!”

Z nekdanjim predsednikom Državnega zbora Republike Slovenije in prejšnjim predsednikom Zbora za republiko Francetom Cukjatijem smo govorili o aktualnem družbenopolitičnem dogajanju v Sloveniji in prihajajočih državnozborskih volitvah.

Gospod Cukjati, pogovarjamo se ob izteku leta 2025. Glede na to, da ste bili tri mandate poslanec, v letih 2005–2008 pa tudi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, me zanima, kako ocenjujete delo t. i. hrama demokracije v tem mandatu?
No, jaz sem se znašel v parlamentu pred petindvajsetimi leti. Tudi takrat so bili med poloma zelo živahni odnosi. Kritika, nasprotovanja, prepir, tudi žalitve in podtikanja. Tako primitivnega, pobalinsko prostaškega poniževanja pa ni bilo. Tudi zato, ker je leva politika premogla še nekaj izkušenih politikov, ki jim je vendarle v njihovih vrstah uspelo krotiti nove, otročje zaletave novince. Imeli so Drnovška, ki je bil sposoben normalnih pogovorov in včasih celo dogovorov. V mandatu 2004−2008 je Janša kot premier iskreno ponudil opoziciji resno usklajevanje pomembnih vprašanj, preden gredo v parlamentarni postopek. In nekaj časa je to celo teklo, tako da smo nekateri celo sanjali, da bomo nekoč sposobni oblikovati veliko koalicijo, ki je bila v Nemčiji takrat še popularna. Tudi ko smo bili v opoziciji, ni bilo tako surove in primitivne izključevalnosti ter “čiščenja janšistov”, kot smo ga in ga doživljamo v tem mandatu.

Je mogoče reči, da je s sedanjo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič raven razpravljanja in vedenja v državnem zboru padla na najnižjo točko doslej?
Ni samo ona tista, ki daje podobo sedanje parlamentarne kulture. Tri ali štiri poslanke so, ki so pri gledalcih zelo opažene in se ob njihovih nastopih smejimo ali pa držimo za glavo in se sprašujemo, kako je to mogoče. Kadar te ženske vodijo razpravo v parlamentu ali delovnem telesu, dobimo občutek, da ne razumejo, da predsedovanje pomeni odgovorno vodenje razprave vseh udeležencev. Funkcija vodenja razprave ni v poniževanju opozicijskih poslancev in preprečevanju njihovega govora. Upam, da po volitvah dobimo parlament, ki bo vreden zaupanja svojih volivcev in bo narodu zgled strpnega in zrelega dialoga med različnimi nazorskimi skupinami. Zgled torej, kako poiskati skupne rešitve temeljnih vprašanj slovenske družbe.

Kako pa ocenjujete delo Golobove levičarske vlade? Vlada nam že dobra tri leta in pol …
Kot premier je čudno začel in vse bolj čudno tudi nadaljeval. Takoj ob nastopu je spremenil pravilo, po katerem policija izvaja varovanje po utečenih notranjih predpisih. Vzel si je pravico, da si sam izbere varnostnike, kar pa je utemeljeval s čudnimi dogodki. Podobno kot otrok, ki pride domov z umazanimi in raztrganimi hlačami in to opravičuje s čudnimi in izmišljenimi dogodki. In tako nakladanje smo pogosto slišali tudi pri razlagi in utemeljevanju resnih stvari. Ni čudno, da je vse več tistih, ki mu vse manj verjamejo.

Kako pa vidite Goloba kot predsednika vlade? Kaj počne s slovenskim zdravstvom?
Kot menedžer, ki pogumno krši vsa načela demokratičnosti, kar dobro obvlada graditev omrežja okrog sebe in okrog virov državnih financ. Vse kaže, da to svoje omrežje menedžira predvsem s podkupovanjem in sorodstvenimi vezmi, kar je značilno za vodenje mafijske skupine. Pri menedžiranju velikih sistemov ali celo države pa se zahteva drugačen čut, drugačna vodstvena sposobnost. Kateri resen menedžer bo načrtoval obsežno prenovo zdravstva, hkrati pa napovedal totalno vojno proti zdravnikom, brez katerih ni mogoče uveljaviti nobenega zdravstvenega zakona. Zdravstvo je velik pogon, veliko podjetje s tisoči samostojnih oddelkov in ambulant. Kdo lahko načrtuje in izvede veliko prenovo delovanja takega podjetja, ne da bi prej vzpostavil temeljit in zaupen pogovor z vodji teh oddelkov.

Posamezne vladne akcije – kot na primer afera Kavčič v Novem mestu – pa nakazujejo čudno agendo: najprej prepovedati popoldansko delo zdravnikov, potem onemogočiti vsako zdravstveno dejavnost zunaj državnih ustanov, nato pa tudi na zdravstvenem področju privatizirati državo. Koncesije bodo ugašale, novih pa ne bodo podeljevali. Totalitarna politika potrebuje za “čiščenje” samo še en mandat, da dobimo izključno samo državno izvajanje zdravstvene dejavnosti.
Potem pa je treba le še na vsa direktorska mesta postaviti izključno svoje ljudi in dobili bomo popolno privatizacijo zdravstvene dejavnosti – v lasti izbrane skupine Gibanja Svoboda.

France Cukjati, nekdanji predsednik Državnega zbora (Foto: Polona Avanzo)

Nedavna oddaja Tarča na nacionalni televiziji je na podlagi tožilskih ugotovitev nazorno razgalila še nekaj dejstev, ki jih slovenska javnost že dolgo sluti: razvpiti Zoran Janković po njihovo ni samo ljubljanski župan, temveč osrednji protagonist korupcijsko-klientelističnega omrežja, ki prek donacij, kuvert denarja in prestižnih počitnic investitorjem odpira vrata do gradbenih in upravnih dovoljenj. Vaš komentar?
Zdi se, da je Golob njegov zvesti učenec. Očitno se je pri njem učil lahkotnosti pobiranja 15-odstotne provizije, kadrovskega čiščenja, metanja čez ramo, laganja v obraz … Brez korupcije in megalomanskih provizij ti tranzicijski menedžerji ne znajo poslovati. Pod Janševim vodenjem se ta klientelizem zameji, a kaj ko se na naslednjih volitvah spet razbohoti. Predvsem takrat, ko pridejo na oblast ljudje, ki so obsedeni z izključevanjem in s čiščenjem janšistov.

Kako pa komentirate to, da se z Jankovićem v lokalu sumljivega slovesa redno srečuje predsednik GS in vlade Robert Golob? Da drug drugega močno podpirata pri svojih spornih rabotah …
Vsaka mafijska združba ima svoje punkte rednega srečevanja. Gre za koordiniranje delovanja in ohranjanje notranje discipline. Drug drugega potrebujejo, drug drugega ščitijo. Na takih zaupnih srečanjih se verjetno ne pogovarjajo o državniških problemih, lajšanju težav dolgotrajne oskrbe, čakalnih dob v zdravstvu, stanovanjskih problemov mladih družin, stalnega naraščanja nezakonitih migracij, kriminala, posilstev … zelo verjetno pa teče beseda o ohranjanju vzvodov oblasti, kadrovanju na pomembna mesta, čiščenju janšistov, finančnih tokovih … o vsem tem torej, kar sogovorcem leži globoko v jedru osebnega interesa. In kar jih povezuje.

Kaj pa opozicija? Marca 2026 bodo državnozborske volitve. Verjetno je pozitivno, da se je opozicija začela povezovati in med seboj bolje sodelovati. V prvi vrsti SDS in NSi …
Tudi v mandatih, ko sem bil poslanec, je prihajalo do občasnih nesporazumov med SDS in NSi. In vsakokrat je v takih primerih šlo bolj za kaprico kot za resno vprašanje. Kot bi posamezniki namerno negativno razlagali izjave svojega sogovorca iz sosednje stranke. Kot da bi namenoma sprožali spore. Nisem pa teh nesporazumov našel med ljudmi na terenu. Na splošno sta v pomembnih vprašanjih obe stranki imeli enaka ali zelo podobna stališča.
Kadarkoli je vlado vodil Janša, je tudi NSi cvetela in so njeni ministri lahko svobodno razvili svoje državotvorno stališče. Zato tudi občasnega izpada »Samo z Janšo pa ne!« ne jemljem resno. Prepričan sem, da so resne stranke sposobne sodelovati s katerokoli resno stranko, tako levo kot desno. Seveda imamo lahko o posameznih vprašanjih različna ali celo popolnoma nasprotna stališča, a načelna izključevalnost, ki vnaprej zajame vse razsežnosti države, je znak politične pubertete. Odkrivati, priznati in spoštovati sorodna ali celo enaka stališča pa je znak politične zrelosti.

Oblikovala naj bi se skupna lista NSi, SLS in Fokusa …
… kar tudi sam zelo pozdravljam. Imamo pač tak volilni sistem, da če stranka ne doseže 4-odstotnega praga, so glasovi njenih volivcev izgubljeni. Po eni strani je NSi izvorno zelo blizu SLS, po drugi pa s svojim gospodarskim programom blizu gospodarstvenikom in obrtnikom, ki jih najdemo v Fokusu. Če bodo vodstva teh strank znala speljati to povezavo, zna biti skupna lista zelo uspešna. Ljudje si ne želijo prepirov, ampak sodelovanja.

Pred meseci ste predali vodenje Zbora za republiko Janezu Remškarju. Leta 2004 je imeli Zbor izredno pomembno vlogo pri sodelovanju in zmagi desnosredinskih strank pod vodstvom SDS. Kakšna bo njegova tokratna vloga pred volitvami?
V Zboru najdemo pripadnike različnih strank in tudi take, ki niso v nobeni stranki, čeprav živo spremljajo politično-kulturno dogajanje v državi. Zato je razumljivo, da nazorska stališča v naših razpravah zorijo in so zanimiva ne le za desnosredinski pol, ampak tudi za druge, ki niso strankarsko opredeljeni, jih pa skrbi stanje v državi. Tudi vodenje Zbora se menja. Pred mano je Zbor vodil dr. Šturm, nato moja malenkost, sedaj pa ga g. Janez Remškar.

Tranzicijska levica je bila v letu 2025 dvakrat poražena na referendumu. Je to dober obet za prihajajoče državnozborske volitve?
Seveda je. Plačani kolesarji izgubljajo svojo moč. Celo kričanje po cesti »ubi Janšo« že dolgo ni več “fancy”. Zdi se, da se je pocestni primitivizem malce izpel. Pri zadnjem referendumu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je nalogo ozaveščanja volivcev v veliki meri prevzela resnična stroka, ki je odgovorna za terminalno stanje človeškega življenja. Ozaveščanje prebivalcev o zdravju, bolezni in smrti sodi med naravne zdravniške dolžnosti, pa če gre ali ne gre za referendum. Vendar pa samomor ni zdravstvena storitev, ki bi jo lahko naložili na ramena zdravnikov. Zato je razumljivo, da je zakon med zdravništvom prebudil tak odpor. Glede na to, da nas je ta vlada že obdarila z drugim neživljenjskim zdravstvenim zakonom, ki ga je zdravništvo v celoti in argumentirano zavrnilo, je jasno, da v tej totalni vojni proti zdravnikom izgubljamo vsi, tudi vlada, najbolj pa bolniki.

Kaj pa t. i. refleks antijanša? A ga bo levi pol tudi tokrat mobiliziral?
Bo, saj drugega nimajo! Ali naj svojo predvolilno agendo temeljijo na kritiki dveletnega Janševega vodenja države v težkem času covida, ki smo ga zaradi njegove sposobnosti elegantno prebrodili? Ali na kritiki njegovega programa, v katerem ni najti nobene izključevalnosti, ki pa je osrednja tema levega političnega pola? Lahko pričakujemo tudi, da bodo od mrtvih prebudili tudi kakšno predpotopno za lase privlečeno Trento.

France Cukjati, nekdanji predsednik Državnega zbora (Foto: Polona Avanzo)

Kaj pa botri iz ozadja pod vodstvom Milana Kučana?
Refleks antijanša je znak slepega strahu, slepega sovraštva do Janše. Brž ko pride na oblast, pa se ta slepa fobija začne razgrajevati, s čimer se pojavi nevarnost, da bi volivci postopoma odkrili, kako je ta refleks privlečen za lase. Čeprav imajo botri v rokah osrednje medije in veliko propagandnih sredstev, njihova moč vplivanja vendarle postopoma upada.

Je kljub vsemu mogoče, da desnosredinska opozicija na državnozborskih volitvah dobi ustavno večino?
Za ustavno večino bo Slovenija potrebovala tudi del levosredinskih volivcev. In to je prav. Odločitev za samostojno Slovenijo je bila deležna 90-odstotne plebiscitarne podpore volivcev, čeprav so bili osamosvojitveni zakoni takrat le za las sprejeti. Anketnih rezultatov o podpori političnim strankam ne moremo kar preslikati v podporo posameznim predlogom, ki so za državo zelo pomembni.

Kako pa gledate na obglavljenje Titovega spomenika v Velenju in potem ekspresno hitro vrnitev diktatorjeve glave na njeno prvotno mesto? Vemo, da gre v simbolnem, vrednotnem smislu za pomembno zadevo …
Nekdanji minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je to obglavljenje imenoval kot odličen umetniški performans. Saj gre res za velikega diktatorja, ki je »brezglavo« dal preganjati, mučiti in pobiti deset tisoče slovenskih mož, žensk in otrok. Če bi bil župan Velenja vreden županske funkcije, bi storil vsaj to, da oblikuje predlog zamenjave Titovega kipa s kipom rudarja in preimenovanje trga v Trg rudarjev. In tak predlog referenduma bi moral dati vsake štiri leta, dokler ni izglasovan.

In še vprašanje za konec. Nedavno ste izdali knjigo V spopadu ali sožitju z naravo. Predstavili smo jo že v oddaji Beremo na televiziji Nova24TV. Zakaj jo je vredno vzeti v roke in brati?
Da bi spoznali, kako naša civilizacija prevzema hinavsko uničevalen odnos do zunanjega okolja, kako se je izoblikovala na laži temelječa ideologija o klimatskih spremembah in kakšne posledice povzroča ideologija o prosti izbiri spola, ki je v celoti skregana z biologijo in medicino. Vsa ta norost postaja uzakonjena in surovo preganjanje nasprotnikov teh zablod nas vrača v srednjeveške čase, ko so na grmadi sežigali tiste, ki so trdili, da zemlja ni ploščata.

Z mikroplastiko, s hormonskimi motilci itd. zastrupljamo okolje, z ideologijo o klimatskih spremembah podrejamo človeštvo globalni odtujeni oblasti, z ideologijo o prosti izbiri spola pa pohabljamo mlade ljudi in jih delamo globoko nesrečne. To so sadovi zločinskega spopada z naravo, s tisto, ki je zunaj človeka, in s tisto, ki je v človeku. Z naravo, v Sloveniji pa tudi z državo in državljani delajo kot svinja z mehom! To se ne bo dobro končalo.

Metod Berlec