Električna vozila na hitrem pasu, infrastruktura na počasnem

Polnilnih mest, še posebej hitrih in na lokacijah, ki so na daljših poteh najbolj potrebne, je še vedno premalo, pravi Andrej Brglez, razvojnik in raziskovalec trajnostne mobilnosti ter direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo.

Danes je že jasno, da se bodo električna vozila polnila drugače in v drugačnih intervalih, kot smo sprva pričakovali. Kupci pa smo pri izbiri vozil pragmatični.

»Če nam določen avto ne pokrije vseh potreb oziroma ne omogoča vsega, kar bi radi z njim počeli, na drugi strani pa imamo možnost kupiti takšnega, ki zadovolji naše potrebe, potem je odločitev jasna. Če je prvi še dražji od drugega, je odločitev še toliko lažja. A to se bo spremenilo, medtem pa se bo postopoma dograjevala tudi polnilna infrastruktura,«

razlaga sogovornik.

Cene električnih vozil bodo vse nižje

Brglez je prepričan, da bodo električni avtomobili kmalu dovolj zmogljivi in cenovno dostopni, da bodo kupce prepričali sami.

»Z električnimi avtomobili je podobno kot s televizorji, robotskimi sesalci ali prenosnimi računalniki. Vse, kar se priključi na elektriko, ni pametno kupiti takoj, ko pride na trg.

Počakaš kakšno leto ali dve oziroma naslednjo generacijo izdelka in za občutno nižjo ceno dobiš veliko boljši model, ki ponuja več zmogljivosti. Tehnološki razvoj pri električnih avtomobilih je zelo hiter, kar bo prepričalo kupce – skupaj z nižjimi cenami, ki bodo prišle z večjo prodajo in konkurenco,« je prepričan sogovornik.

Infrastrukturo bo treba vzpostaviti do leta 2030

Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo poudarjajo, da pravni okvir na področju polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva predstavljajo:

• Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu (ZIAG),
• Uredba (EU) 2023/1804 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (AFIR),
• ter pripadajoči podzakonski akti.

Uredba AFIR zavezuje vse države članice EU k doseganju zavezujočih ciljev za vzpostavitev polnilne infrastrukture za lahka in težka električna vozila ter oskrbovalne infrastrukture za vodik.

To pomeni, da bo treba na omrežju TEN-T (avtocestni križ) do leta 2030 na vsakih 60 kilometrov na obeh straneh ceste zagotoviti polnilno infrastrukturo za težka in lahka električna vozila, za vozila na vodik pa vsakih 200 kilometrov.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pripravlja tudi posodobitev nacionalnega okvira politike, ki vključuje strategijo in akcijski načrt za doseganje teh ciljev ter za skladen lokalni in regionalni razvoj javno dostopne mreže polnilne in oskrbovalne infrastrukture.

Pomanjkanje hitrih polnilnic na ključnih poteh

Na pomanjkljivosti infrastrukture opozarjajo tudi uporabniki. V skupini Geopost in v podjetju DPD Slovenija poudarjajo, da širijo vozni park vozil z nizkimi emisijami, vendar v infrastrukturi še vedno vidijo prostor za izboljšave.

Predvsem opozarjajo na pomanjkanje hitrih polnilnic na ključnih logističnih poteh, kar ovira širšo uporabo električnih dostavnih vozil. Poleg tega so začetni stroški vozil in njihovo vzdrževanje še vedno razmeroma visoki.

Kljub temu skupina Geopost postopno povečuje delež vozil z nizkimi emisijami v svojem voznem parku.

Javni razpisi za spodbujanje polnilne infrastrukture

Vzpostavljanje polnilne infrastrukture za električna vozila država spodbuja tudi z nepovratnimi finančnimi spodbudami. Med ključnimi ukrepi so:

• javni razpis za sofinanciranje vzpostavitve javno dostopne polnilne infrastrukture za električna vozila izven omrežja TEN-T, za katerega je za leti 2025 in 2026 namenjenih 22 milijonov evrov. V okviru razpisa se vzpostavljajo polnilna mesta za lahka električna vozila;
• javni poziv za spodbude za zasebno polnilno infrastrukturo za električna vozila, namenjen domači oziroma hišni uporabi ter poslovnim namenom. Za finančne spodbude v letih 2025 in 2026 sta predvidena 2 milijona evrov;
• javni razpis za sofinanciranje vzpostavitve javno dostopnih polnilnih parkov za električna vozila na omrežju TEN-T, za katerega je za leti 2025 in 2026 namenjenih 16 milijonov evrov. V okviru razpisa se vzpostavljajo polnilna mesta za lahka in težka tovorna električna vozila.

Cilj: skoraj 15.000 javnih polnilnih mest

Glede na pričakovano število električnih vozil na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo ocenjujejo, da bo v Sloveniji do leta 2025 vzpostavljenih približno 3.600, do leta 2030 pa okoli 14.750 javno dostopnih polnilnih mest.

Iz revije Promet 2025

The post Električna vozila na hitrem pasu, infrastruktura na počasnem appeared first on Eko Dežela.