Dvom v uradne številke: kakšno je resnično stanje javnih financ

Prvak SDS Janez Janša poudarja, da ne bodo za vsako ceno sestavljali vlade. V stranki se trenutno ukvarjajo z oceno stanja, ker ne vedo natančno, kakšne so slovenske javne finance. V luči dilem, kaj Golobova vlada, ki se je znašla pod kritiko Fiskalnega sveta RS, pušča za sabo, bo nedvomno tudi na mestu poglobitev v to, kaj se bo zapisalo v primopredajni zapisnik ob primopredaji poslov. Na lastne oči se bo mogoče prepričati, koliko ima vsebina sploh skupnega z realnim stanjem.

Večkratni nekdanji premier Janez Janša pravi, da se zaveda, da je čimprejšnja sestava vlade za državo velikega pomena. Po drugi strani pa je po njegovem bolj pomembno, da je “stvar trdna”, in še bolj pomembno je, da “vedo, v kakšne vode se spuščajo”. “Zaenkrat ne prvega ne drugega ne vemo še natančno, zato ne mislimo hiteti,” je bil jasen.

Podatkom Golobove vlade vse manj zaupajo

Janša pravi, da jim vsak dan kdo iz kakega ministrstva pošlje zaskrbljujoče podatke in te stvari nato preverjajo. “Tem podatkom, ki jih posreduje vlada, vsak dan manj zaupamo, glede na poročila, ki jih dobivamo iz posamičnih ministrstev, katere pogodbe so se še podpisovale v zadnjem hipu, s katerimi razpisi se hiti. Vidimo izjemno dinamiko pri zaposlovanju za nedoločen čas v posamičnih ministrstvih, kar vse za sabo potegne stroške, tako da ta slika ni jasna,” je izpostavil Janša na vprašanje o podpori interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki po njegovem gre v pravo smer.

Trenutno se ukvarjamo predvsem s tem, da se pojasni javnofinančna slika države. Šele po sprejetju sprememb Zakona o vladi so možni naslednji koraki. pic.twitter.com/lSBn5d2K3k

— Janez Janša (@JJansaSDS) April 24, 2026

Učinki plačne reforme v javnem sektorju še niso povsem jasni

Na tem mestu se povsem upravičeno pojavlja vprašanje, kako sploh priti do jasne slike, še posebej, ker ni jasno, kakšni bodo učinki plačne reforme, ki se jo opredeljuje kot glavnega generatorja rasti odhodkov. Sredi aprila je več virov z različnih ministrstev za medij Info360 razkrilo, da zmanjkuje denarja za višanje plač v skladu s plačno reformo javnega sektorja, ki so jo v Golobovi vladi označevali kot zgodovinski dosežek svoje vlade. Po navedbah teh virov denarja za izvajanje reforme v javnem sektorju ni dovolj, ker “se ni dalo natančno predvideti, koliko bo pospešenih napredovanj, ‘super nadur’, ki stanejo več kot navadne nadure”. Nekaj izračunov naj bi bilo po njihovem narejenih na predpostavkah, ki so bile podcenjene. 1,4 milijarde evrov v šestih obrokih se je sicer predvidelo za dvig plač približno 195 tisoč zaposlenih v javnem sektorju v štiriletnem obdobju.

Finančno ministrstvo je lani za Forbes priznalo, da so izdatki za plače v javnem sektorju po plačni reformi višji od predvidenih, ker je del plačnega dogovora težje predvidljiv (“kako bodo zaposlovalci v javnem sektorju uporabljali instrumente za napredovanje in nagrajevanje ter kakšna bo politika zaposlovanja”). Ko so bili na Ministrstvu za javno upravo, ki ga še vodi Franc Props, sredi tega meseca povprašani, koliko sredstev primanjkuje in zakaj je temu tako, niso posredovali podatka o konkretnem manku. “Poleg same prevedbe iz stare v novo plačno lestvico in povišanja plač zaradi odprave plačnih nesorazmerij nov plačni zakon vključuje določene institute, ki sledijo ciljem plačne reforme, imajo pa t. i. posredne finančne učinke, ki jih ni bilo mogoče objektivno oceniti in tudi ne predvideti,” so med drugim sporočili. Tudi na finančnem ministrstvu niso razkrili, za kolikšen finančni manko gre, so pa s prstom pokazali na Ministrstvo za javno upravo. Očitke o namernem neustreznem načrtovanju odhodkov za stroške dela v javnem sektorju so zavrnili in dali vedeti, da so ocene načrtovanih izdatkov nastale na osnovi izračunov resornega ministrstva. Na ministrstvo za javno upravo smo naslovili novinarsko vprašanje o konkretnih učinkih plačne reforme. Ko odgovor prejmemo, ga objavimo naknadno.

Foto: STA

Finančni minister Klemen Boštjančič je po tem, ko smo se pred volitvami naposlušali, da je država navkljub obsežnim reformam in dodatnim obremenitvam proračuna fiskalno stabilna, 13. aprila le priznal, da bo potrebno varčevanje. Dopis finančnega ministra je namreč naložil, da morajo predlagatelji finančnih načrtov, vključno z ZZZS in drugimi proračunskimi porabniki, do 20. aprila pripraviti konkretne ukrepe za znižanje odhodkov in izboljšanje strukturne bilance javnih financ. Minister je v pogovoru za javno RTVS povedal, da so “določeni resorji dali z vidika ministra za finance zelo kakovosten odgovor, določeni pa sploh niso dali nobenega odgovora oz. so določeni proračunski uporabniki javno povedali, da rezerv ni”. Glede ZZZS je STA poročala, da je skupščina zavoda sprejela ukrepe, s pomočjo katerih naj bi se letno prihranilo 84,9 milijona evrov. Ker pa ni znano, kdo se je na poziv odzval in kdo ne, smo na finančno ministrstvo naslovili novinarsko vprašanje glede tega in glede učinkov plačne reforme. Ko odgovor prejmemo, ga objavimo naknadno.

Po ugotovitvi stanja sledi urejanje države

Ker se v luči spremembe oblasti obeta primopredaja poslov, v zvezi s tem davčni strokovnjak in nekdanji generalni direktor Finančne uprave Republike Slovenije (Furs) mag. Ivan Simič opominja, “da bodo odhajajoči ministri v primopredajo zapisali vse nedokončane zadeve, pojasnili bodo odhodke in pogodbe“. Sam izpostavlja, da bo na “začetku potrebno ugotoviti začetno stanje, ga predstaviti javnosti, ugotoviti odgovorne osebe in začeti urejati državo”.

Simič meni, da tukaj tudi ni potrebe po kakšni zunanji reviziji. V zvezi s primopredajnim zapisnikom na X opominja, da se bodo ministri pod to podpisali. “Če bo naknadno ugotovljeno drugačno dejansko stanje, bo to pomenilo, da so ponarejali listine in da gre za kaznivo dejanje.” Meni sicer, da je Janša skupaj z dobro ekipo zadeve sposoben urediti.

Foto: Polona Avanzo

V zvezi z zadevo pa se je oglasil tudi ekonomist in nekdanji minister Matej Lahovnik, ki opominja, da “novi ministri ne smejo podpisati primopredaje, dokler ne preverijo dejanskega stanja, saj jim lahko odhajajoči lunatiki podtaknejo marsikaj, tako kot so lagali o stanju javnih financ in dolgotrajne oskrbe pred volitvami“.

Simič, predsednik vladnega Strateškega sveta za debirokratizacijo v času prejšnje Janševe vlade, je že lani v intervjuju, ki je bil objavljen tudi na našem portalu, dal vedeti, da bo po odhodu Golobove vlade “potrebna celovita analiza njihovega dela, pregled zavoženih projektov, nova organizacija dela, zmanjšanje števila ministrstev na štirinajst ali petnajst in podobno”. Stranka SDS se, kot kaže, zaveda, da je vitkejša državna uprava nujna z vidika javnofinančne vzdržnosti. Stranka je namreč vložila predlog spremembe zakona o vladi, ki predvideva zmanjšanje števila ministrstev z 19 na 14, ob tem pa bi ostal tudi minister brez resorja, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu. Cilj je, da se vzpostavi bolj učinkovita organizacijska struktura, zmanjša stroške državne uprave in poveča njeno učinkovitost.

Boštjančič je za javno televizijo govorjenje o katastrofičnem stanju v javnih financah Slovenije označil za laž, a kaj kmalu po nastopu mandata nove vlade, po nekaterih ocenah nekje v dveh mesecih, se bo pokazala resnična zapuščina Golobove vlade, ki nam je ob nastopu mandata tako pompozno napovedala ples.

A. H.