Dan mučenikov: Se slovenski moški res smilijo sami sebi ali gre le za kruto šalo zgodovine?

Dan mučenikov

Zgodovinsko ozadje: Od ledene smrti do svetniškega sija

Da bi razumeli globino tega praznika, se moramo vrniti v leto 320 po Kr., v čas rimskega cesarja Licinija. Čeprav je milanski edikt že leta 313 priznal krščanstvo, se je na vzhodu cesarstva napetost med Licinijem in Konstantinom Velikim stopnjevala. Licinij je v svojih vrstah začel preganjati kristjane, saj se je bal njihove nelojalnosti.

Zgodba o 40 mučencih iz Sebaste

Zgodba o 40 mučencih iz Sebaste (današnji Sivas v Turčiji) je ena najbolj pretresljivih zgodb o neomajni veri.

Štirideset elitnih vojakov prestižne legije Legio XII Fulminata (Dvanajsta bliskovita legija) je javno priznalo krščansko vero. Ker se niso hoteli odreči svojemu prepričanju in darovati poganskim bogovom, jih je doletela kruta kazen. Poveljnik jih je obsodil na počasno smrt v ledenem mrazu.

Vojake so gole pometali v zamrznjen ribnik sredi zime.

Da bi bila skušnjava še večja, so na obrežju pripravili toplo kopel, namenjeno tistim, ki bi si premislili in se odrekli Kristusu.

Legenda pravi, da je eden od vojakov ob zori omagal in pobegnil proti topli vodi, a ga je zaradi temperaturnega šoka na mestu zadela kap.

V tistem trenutku pa je eden od stražarjev, ko je videl nebeško svetlobo, ki se je spustila nad preostalih devetintrideset trpečih, odvrgel oblačila in se jim pridružil v ledu, s čimer se je število mučenikov ponovno zaokrožilo na štirideset. Zjutraj so tiste, ki so bili še živi, pobili, njihova trupla pa sežgali.

Slovenska tradicija

Trnje, suhe slive in klobasa

V Sloveniji se je ta verski spomin preobrazil v edinstveno ljudsko praznovanje. Če so bili prvotni mučenci žrtve verskega preganjanja, se sodobni slovenski “mučenec” v šali prepozna v vlogi moža, ki je podvržen vsakodnevnim preizkušnjam družinskega življenja.

Tradicionalna darila za ta dan so polna simbolike, ki bi jo danes lahko označili za sarkastično:

• Trnje: Simbolizira trpljenje in opominja na Kristusovo trnjevo krono, v ljudskem jeziku pa predstavlja težave in “pikanje”, ki ga moški doživlja v odnosu.
• Suhe slive: Te naj bi predstavljale usahlo moč oziroma podobo človeka, ki je od “mučeništva” postal zgrbančen in izsušen.
• Klobasa: Da darilo ne bi bilo preveč grenko, se doda klobasa, ki predstavlja moškost in hkrati poskrbi za polno mizo – simbol preživetja in vitalnosti kljub vsem težavam.

V mnogih delih Slovenije, predvsem na podeželju, so se ohranili običaji, ko so moški na ta dan obiskovali drug drugega, si nazdravili in si v šali potožili čez svoje “trpljenje”. To ni bil nikoli uraden praznik, temveč neformalen odgovor na praznovanje žensk, kar kaže na slovensko nagnjenost k iskanju ravnovesja skozi humor.

Star ljudski pregovor pravi: “Če na štirideset mučenikov dan zmrzuje, še štirideset mrzlih noči prerokuje.”

Ta vraža je bila za kmete ključna. Če je bila na ta dan slana ali mraz, se je setev odložila, saj je veljalo prepričanje, da pomlad še ne bo kmalu potrkala na vrata. V času, ko ni bilo sodobnih vremenskih napovedi, so bili ti svetniki edini kažipot za delo na polju. Številka 40 ima v krščanstvu in ljudskem verovanju mistično moč (40 dni potopa, 40 dni postu), zato ni presenetljivo, da se ji pripisuje takšen vpliv na naravo.

Je dan mučenikov danes sploh še aktualen?

V 21. stoletju se pomen dneva mučenikov spreminja. Če je bil v preteklosti predvsem verski praznik in kmečki mejnik, je danes postal del komercializacije praznikov. Gostilničarji organizirajo “zabave za mučenike”, prodajalne pa ponujajo “pakete za preživetje”.

Zakaj se slovenski moški tako radi poistovetijo z vlogo mučenika?

Nekateri sociologi menijo, da gre za specifičen slovenski narodni karakter, ki je globoko prežet s cankarjanskim motivom trpljenja. Če je mati v slovenski literaturi mučenica, potem oče postane mučenec v svojem boju z vsakdanom. Praznovanje tega dneva z darovanjem trnja je tako oblika samorefleksije, ki pa ne jemlje same sebe preveč resno.

Vendar pa se v času spreminjanja spolnih vlog pojavljajo tudi kritike.

• Nekateri menijo, da je praznik zastarel in da spodbuja stereotip o “zlobnih ženah” in “ubogih možeh”.
• Spet drugi trdijo, da je to eden redkih dni, ko se skozi smeh in tradicijo moški lahko povežejo in ohranijo košček ljudske kulture, ki nima agresivne komponente, ampak temelji na solidarnosti in humorju.

Ali moški sploh potrebujejo svoj dan?

Zanimivo je, da svetovni dan moških praznujemo 19. novembra, vendar se ta v Sloveniji nikoli ni zares prijel. Dan mučenikov, s svojo bizarno kombinacijo zgodovinske grozljivosti in sodobne šaljivosti, očitno bolj ustreza našemu temperamentu.

Morda je skrivnost njegove dolgoživosti prav v tem, da nas opominja na dve stvari:

• moralno trdnost (ki so jo pokazali vojaki v Sebasti)
• sposobnost, da se nasmejimo lastnim težavam (kar simbolizirajo suhe slive).

10. marec ponuja trenutek postanka