Cerkniško jezero je spet polno vode, v nekaj dneh se je zgodila velika sprememba

Cerkniško jezero se je po obilnih padavinah znova močno napolnilo. Voda se je razlila po Cerkniškem polju, kjer so bili še pred kratkim vidni obsežni travniki in precej manjše vodne površine. Jezero, ki velja za eno največjih presihajočih jezer v Evropi, je tako znova pokazalo svojo najbolj prepoznavno podobo.

Kako hitro se lahko razmere spremenijo, kažejo podatki Ribiške družine Cerknica. Vodostaj je 10. novembra 2026 znašal 188 centimetrov, 14. novembra pa že 380 centimetrov. V samo štirih dneh je torej narasel za skoraj dva metra. Ribiči pričakujejo, da bo voda še naraščala.

Zakaj se Cerkniško jezero tako hitro napolni?

Cerkniško jezero je presihajoče kraško jezero. To pomeni, da nima stalne gladine, temveč se njegova površina spreminja glede na padavine in pretakanje vode skozi podzemlje.

Ob močnem deževju začne voda dotekati iz več smeri. Največ je priteče po podzemnih kraških kanalih z Bloške in Vidovske planote, iz Loške doline ter izpod Javornikov. Jezero napaja tudi rečica Cerkniščica.

Posebnost so kraški izviri, imenovani bruhalniki. Ob obilnih padavinah lahko iz njih voda priteka z veliko močjo in dodatno polni jezersko kotanjo.

Če je dotok večji od količine vode, ki lahko odteče skozi požiralnike, začne gladina hitro naraščati.

Po podatkih Notranjskega regijskega parka se lahko jezero ob obilnem jesenskem deževju napolni že v dveh do treh dneh. Praznjenje je počasnejše. V sušnem obdobju lahko voda v treh do štirih tednih skoraj povsem odteče v podzemlje.

Cerkniško jezero, Foto: Grega Žorž / notranjski-park.si

Ko je polno, je največje jezero v Sloveniji

Cerkniško jezero ob običajni visoki gladini pokriva približno 20 do 26 kvadratnih kilometrov. Ko je tako razlito, je po površini večje od vseh drugih slovenskih naravnih jezer.

Njegova največja globina lahko doseže okoli deset metrov, vendar je velik del jezera precej plitvejši. Pod vodno gladino se znajdejo travniki, trstičja in poti, ki so v sušnejšem delu leta povsem na suhem.

Voda se na Cerkniškem polju praviloma zadržuje približno osem mesecev na leto, čeprav se lahko obdobja med posameznimi leti precej razlikujejo.

Kam izgine vsa ta voda?

Prav izginjanje vode je ena največjih zanimivosti Cerkniškega jezera.

Na njegovem dnu so številne odprtine, imenovane požiralniki in ponikve. Skoznje voda odteka v kraško podzemlje, kjer nadaljuje pot po razpokah, rovih in jamah.

Notranjski regijski park navaja 27 večjih poimenovanih območij požiralnikov in požiralnih jam. Med najbolj znanimi so Rešeto, Vodonos ter Velika in Mala Karlovica.

Del vode pozneje priteče na površje v Rakovem Škocjanu kot reka Rak, drugi del pa po podzemnih poteh doseže izvire Ljubljanice.

Zaradi takšnega delovanja se lahko na istem območju v enem delu leta vozimo s čolnom, v drugem pa hodimo po travnikih.

Žerjavi, Foto: arhiv Vse za moj dan

Na Cerkniškem jezeru so opazovali več kot 300 vrst ptic

Cerkniško jezero je eno najpomembnejših območij za ptice v Sloveniji. Po podatkih Notranjskega regijskega parka so tu doslej opazovali kar 303 vrste ptic, kar predstavlja približno polovico vseh vrst, ki živijo v Evropi. Več kot 100 vrst na območju tudi gnezdi.

Zlasti jeseni je jezero pomembno počivališče za ptice selivke, ki potujejo proti toplejšim krajem.

Med najbolj opaznimi so žerjavi. Ti se med selitvijo ustavljajo na travnikih, kjer iščejo hrano, poplavljeni predeli pa jim omogočajo varnejši počitek.

Da je njihovo število lahko zelo veliko, potrjujejo tudi popisi Notranjskega parka. Med enim od jesenskih popisov so zabeležili 725 žerjavov, skupno pa 1.678 ptic različnih vrst.

Na območju je mogoče opazovati tudi velike bele in sive čaplje, različne vrste rac, ponirke ter ujede. Posebej zanimiv je belorepec, ena največjih evropskih ujed, ki s širokimi krili jadra nad mokrišči.

Med redkejšimi in ogroženimi vrstami je veliki škurh, ki za gnezdenje potrebuje ustrezne mokrotne travnike. Spreminjanje vodostaja neposredno vpliva na to, koliko primernega prostora ima na voljo.