34 odstotkov italijanskih morij, rek in jezer je onesnaženih

Pomanjkljivosti na področju čiščenja odpadnih voda so še vedno glavni razlog, da je 34 odstotkov italijanskih morij, rek, kanalov in jezer onesnaženih. Na to kaže obračun letošnjih poletnih kampanj Zelenega in Jezerskega škunerja, s katerima so pri okoljevarstveni organizaciji Legambiente preverili zdravstveno stanje tako morske vode ob italijanskih obalah kot sladkih voda rek in jezer.

Obračun so po poročanju italijanske agencije Ansa ob zaključku kampanj predstavniki Legambiente podali danes v Rimu. Z Zelenim in Jezerskim škunerjem so preverili stanje voda na 391 točkah, pri čemer so pri vsaki tretji lokaciji ugotovili prekoračitev zakonsko določenih meja glede onesnaženosti. V slučaju jezer gre tudi za najbolj negativen rezultat pri merjenju kakovosti voda v zadnjih sedmih letih. Med onesnaženimi jezeri so tudi Jezerca pri Močilih v ronški občini v FJK, kjer so ugotovili prisotnost ogljikovodikov in težkih kovin. Najbolj kritične točke na področju onesnaževanja voda so izlivi rek, kanalov in potokov v morje oz. jezera. Stopnjo onesnaženosti so izmerili v 188 primerih in ugotovili, da je 54 odstotkov izlivov onesnaženih ali močno onesnaženih, kar je najslabši rezultat od leta 2020. Tudi daleč od izlivov so pri 15 odstotkih vzorcev ugotovili onesnaženost ali močno onesnaženost, pri 70 odstotkih izlivov pa so ugotovili pomanjkanje informativnih tabel o prepovedi kopanja. Kakovost voda ogroža tudi podnebna kriza s segrevanjem morja ter prihodom tujerodnih vrst in erozijo obale, medtem ko se je zaradi suše močno znižala vodna gladina jezer, nadlogo predstavljajo tudi odpadki, ki se jih odvrže v morje in jezera.

Zaradi nespoštovanja evropske smernice o ravnanju z odpadnimi vodami mora Italija vsakih šest mesecev plačati več deset milijonov evrov visoko globo. Na podlagi nove smernice pa bo treba posodobiti čistilne naprave, za kar bo potrebnih od 645 milijonov do 1,5 milijarde evrov, ugotavljajo pri Legambiente. Zato organizacija poziva vlado k pripravi nacionalnega načrta za zagotovitev možnosti kopanja v vseh italijanskih rekah in k sprejetju uredbe o ponovni uporabi očiščenih odpadnih voda v kmetijstvu. Obenem bi morala ciljati na uporabo obnovljivih virov energije in ne fosilnih goriv.